ZAKAJ SE JE GLASNIK VERE MUHAMMED, mir z njim, POROČIL Z AIŠO, KO JE BILA ŠE DEKLICA?
لماذا تزوج النبي محمد عائشة وهي طفلة؟ باللغة السلوفينية
FEVZI EL-GUDEJRI
Prevod iz arabščine: Abd Allah Al-Slovini
Jezikovni pregled: Polona Hadalin Baša, univ. dipl. slov.
www.islamland.com
KAZALO VSEBINE
1 ALI JE CILJ PRIKAZOVANJE POROKE Z MLADIMI DEKLETI KOT NEKAJ PREZIRLJIVEGA ALI IZKRIVLJANJE PODOBE GLASNIKA VERE, MUHAMMEDA, MIR Z NJIM? 3
2 ČE JE BILA TA POROKA NENAVADNA, ZAKAJ JE NISO NEVERNIKI KUREJŠA VZELI KOT IZGOVOR OZIROMA ARGUMENT PROTI MUHAMMEDU, MIR Z NJIM? 4
3 ALI KRITIKI POZNAJO STAROST ZA POROKO V JUDOVSTVU? 4
4 TUDI EVROPA DOVOLJUJE POROKO Z MLADIMI DEKLETI 6
5 DOBA SPOLNEGA SOGLASJA V VEČINI DRŽAV PO SVETU 7
6 ZAKAJ OBSOJAMO POROKO, KI SE JE ZGODILA PRED 1400 LETI SKOZI ZAKONE ENEGA ‒ 21. ‒ STOLETJA? 11
7 POROKA DEKLIC, MLAJŠIH OD DESETIH LET, V AFRIKI 12
8 TU NE GRE ZA ZADOVOLJEVANJE STRASTI 14
9 TU SE BOMO USTAVILI 17
1 ALI JE CILJ PRIKAZOVANJE POROKE Z MLADIMI DEKLETI KOT NEKAJ PREZIRLJIVEGA ALI IZKRIVLJANJE PODOBE GLASNIKA VERE MUHAMMEDA, MIR Z NJIM?
Večina zahodnjakov se čudi (in zgraža) poroki glasnika islamske vere (Muhammeda) z Aišo, ko je imela devet, on, mir z njim, pa je imel več kot petdeset let.
Veliko zahodnjakov to poroko opisuje kot dejanje posilstva in je ne sprejema ter jo ostro zavrača. Celo nasprotno, večina med njimi glasnika islamske vere prikazuje kot »seksualnega perverzneža, ki je napadal mladoletnice«. Menijo, da je to resnična podoba islama in muslimanov.
Ti propagandisti so zanemarili dejstvo, da je bila takšna poroka v tistem času nekaj normalnega in ne zasluži nobene kritike.
Vidimo lahko, da ti kritiki ne skrbijo za kritiziranje pojava zgodnje poroke deklet, starih devet let, z moškimi, ki so presegli petdeset let, in nimajo najmanjše skrbi o tem, ampak je njihova želja kritiziranje glasnika islamske vere, hujskanje proti njemu in izkrivljanje njegove podobe.
To samo zmanjšuje njihovo kredibilnost in odkriva njihov pravi obraz, ki se skriva za skrbjo za človeka in obrambo » ženskih pravic«. Če bi bil namen kritikov nepriznavanje podobnih porok, bi o tem govorili kot o splošnem pojavu, ki se je zgodil pred pojavom islama in se nadaljeval tudi po njem, vendar so se osredotočili samo na eno osebo ter jo prikazali kot, da je uvedla to poroko kot novost in je prva ali edina, ki se je tako poročila.
Muhammed, mir z njim, je bil rojen v družbi, v kateri je bila takšna poroka običajna in normalna stvar, zato se je tudi on poročil, tako kot so se poročali drugi sinovi te družbe. Celo tisti, ki niso verjeli v njegovo poslanstvo, kljub temu da so se borili proti njemu in ga skušali ubiti, niso njegove poroke z Aišo uporabljali, da bi izkrivili njegovo podobo ter da bi druge hujskali k uporu proti njemu, ker je bila v tistem času to običajna stvar in so se tudi sami poročali z mladimi dekleti (deklicami).
2 ČE JE BILA TA POROKA NENAVADNA, ZAKAJ JE NISO NEVERNIKI KUREJŠA VZELI KOT IZGOVOR OZIROMA ARGUMENT PROTI MUHAMMEDU, MIR Z NJIM?
Potegovali so peresa in bili prefinjeni v govoru o tej poroki, pri tem pa so prezrli podobne primere v času življenja Muhammeda, mir z njim!
Zakaj niso kritiki – poroke glasnika vere, Muhammeda z Aišo – pristopili h kritiki nevernikov, ki so se borili proti Muhammedu, mir z njim, in ga skušali ubiti, saj so se tudi sami ženili z mladimi dekleti (deklicami) in so v tem celo prednjačili pred glasnikom islamske vere?
Torej, če je bil namen teh kritikov in hujskačev kritika razmerja med starejšim moškim ter mladim dekletom, potem bi morali govoriti tudi o podobnih primerih, ki so bili znani v času Muhammeda, mir z njim.
3 ALI KRITIKI POZNAJO STAROST ZA POROKO V JUDOVSTVU?
Kritiki bi se morali, glede te posebnosti, osredotočiti tudi na določilo judovske vere, ki dovoljuje podobno razmerje (poroko) z deklicami, ko so stare tri leta in en dan!
Stara zaveza pripoveduje zgodbo o poroki Izaka (ar. Ishak), sina Abrahama (ar. Ibrahim), mir z njima, z Rebeko (Refko), ko je bila stara le tri leta. V 1. Mojzesovi knjigi (Genezi) je zapisano, da se je Izak rodil, ko je bila Sara stara devetdeset let: Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« (Geneza 17:17)
Rebeka se je rodila v istem letu, v katerem je Sara umrla: »Betuélu pa se je rodila Rebeka. Osem otrok je rodila Milka Abrahamovemu bratu Nahórju.« (Geneza 22:23) Takoj v naslednjem poglavju v prvem verzu je zapisano: »Sarino življenje je trajalo sto sedemindvajset let.« (Geneza 23:1) To pomeni, da je bil Izak takrat star sedemintrideset let, Rebeka pa je bila še dojenček. Ko pa je dosegel štirideset let in je bila ona stara tri leta, se je poročil z njo: »Ko je bil Izak star štirideset let, je vzel za ženo Rebeko, hčer Aramejca Betuéla iz Mezopotamije, sestro Aramejca Labána.« (Geneza 25:20)
Sam Talmud dovoljuje tako zakonsko zvezo, kljub mladosti deklice, tako kot je to določeno v naslednjih naukih:
55. Oporoka Talmuda SANHEDRINA pravi: »Dovoljeno je Judu, da se poroči z deklico, ki je stara tri leta in še bolj natančno tri leta in en dan.«
54. Oporoka Talmuda SANHEDRINA pravi: »Judu je dovoljeno, da ima spolni odnos z otrokom vse, dokler je otrok mlajši od devet let.«
11. Oporoka Talmuda KENTHUBOTHA omenja: »Spolni odnos med odraslim (zrelim) moškim in mladim dekletom je nekaj običajnega (normalnega).«
Poleg tega je Saeed Rabi Joseph zapisal: Zapiši sebi: »Z deklico staro tri leta in en dan je dovoljeno imeti spolni odnos.«
Dejstvo je, da je po judovski veri dovoljeno in ni nič nenavadnega imeti spolni odnos s triletno deklico. In kaj potem meniš o Muhammedu, mir z njim, ki se je poročil z Aišo, ki je bila devet let stara deklica!
4 TUDI EVROPA DOVOLJUJE POROKO Z MLADIMI DEKLETI
V vsakem primeru je bila zakonska zveza v zgodnji mladosti prisotna tudi v sami Evropi, najboljši dokaz pa je poroka kraljev in vladarjev v 12. stoletju, zaradi ustvarjanja zavezništev, ki so zagotavljala neprekinjenost miru. Tako je bila francoska cesarica Anias, ko je bila še otrok, omožena z dvema bizantinskima cesarjema, najprej z enim in nato še z drugim; s cesarjem Aleksejem Kamanosom II. in cesarjem Andronikosom Kamanosom I.
Po mnenju Viljema iz Tira (Tyre) je bila Anias, ko je prišla v Carigrad, stara komaj osem let, Aleksej pa je bil star trinajst let. Poleg tega je bila žena Alekseja Kamanosa I. stara dvanajst let, ko se je poročila, preden je dopolnila petnajst let pa je že postala cesarica. Bizantinska cesarica Theodora, žena Manwela, je bila stara trinajst let, ko se je poročila z jeruzalemskim princem Baldwinom III.; poleg tega se je Margret Maria Hingaria poročila z Izakom Anglosom II., ko je bila stara devet let.
Starost Ainas ni bila nekaj nenavadnega in posebnega, ampak je bilo v tistem času v navadi, da sta se nova mladoporočenca (nevesta in ženin) srečala v Carigradu v hiši partnerja, ki je imel visok socialni status.
Vendar, preden je Aleksej zaključil tretje leto svoje vladavine, je bratranec njegovega očeta Andronikus (rojen 1118. leta, takrat je dopolnil petinšestdeset let) sam sebe določil za partnerja v vodenju cesarstva, nato pa je Alekseja nasilno strmoglavil z oblasti in se poročil z Ainas, čeprav je bila med njima razlika v starosti okoli petdeset let.
To jasno dokazuje, da je bila zakonska zveza mladih dekleti z moškimi, starejšimi od šestdeset let, nekaj, kar je bilo v Evropi med samimi vladajočimi sloji razširjeno. In kaj potem meniš o navadnih ljudeh?
Potem ni dvoma, da je bila taka zakonska zveza prevladujoča pri navadnih ljudeh v Evropi in to po več kot petih stoletjih od poroke Muhammeda, mir z njim, z Aišo.
5 DOBA SPOLNEGA SOGLASJA V VEČINI DRŽAV PO SVETU
In če se oddaljimo od evropskih običajev v srednjem veku in pogledamo v današnje sodobno obdobje, torej štirinajst stoletij od poroke glasnika islamske vere z Aišo, bomo ugotovili, da se doba spolnega soglasja v številnih državah zmanjšuje.
AVERT, mednarodna dobrodelna organizacija, ki skrbi za bolezen AIDS (HIV), s sedežem v Združenem kraljestvu, in trdo dela za preprečevanje te bolezni v vseh državah na svetu, je na svoji spletni strani navedla podrobno preglednico o starostnem soglasju glede spolnih odnosov na svetu.
To so zakonsko določene starosti za prakticiranje spolnih odnosov po vsem svetu ali starosti, ki so po mnenju držav in vlad sprejemljive za prakticiranje spolnega odnosa.
AVERT navaja, da lahko Japonci zakonsko prakticirajo spolne odnose pri trinajstih letih, enako pa je tudi v Argentini. V Kanadi je bilo do leta 1890 dovoljeno prakticiranje spolnih odnosov pri dvanajstih letih.
Podobno je v Mehiki, Panami, na Filipinih, v Španiji, na Cipru in v Južni Koreji, kjer je dovoljeno prakticiranje spolnih odnosov pri dvanajstih letih, v Boliviji pa je soglasje za spolne odnose določeno ob spolni zrelosti.
Podatki so dosegljivi na spletnem naslovu http://www.avert.org/age-of-consent.htm.
In če je takšno dejansko stanje v 21. stoletju, zakaj ga potem ne sprejmejo?
Vsi ti primeri so potekali v skladu z zakonom, štirinajst stoletij po poroki glasnika vere Muhammeda, mir z njim, z Aišo! Prav tako lahko opazimo, da se te različne države razlikujejo med seboj v različnih področjih in kulturnih okoljih ter dovoljujejo prakticiranje spolnih odnosov v zgodnjih letih. Zakaj potem nekatere osebe ne spoštujejo najboljšega naroda, ki je živel pred štirinajstimi stoletji?
Ni mogoče in smiselno prisiliti druge narode, da sledijo zahodnemu ali ameriškemu razmišljanju o tem, kaj je sprejemljivo in kaj se zavrača, še posebej pred štirinajstimi stoletji. Glede na preglednice na spletni strani organizacije AVERT se zakonska starost soglasja spolnih odnosov že znotraj same Amerike razlikuje od države do države. Tako je starost za spolne odnose v Iowi, Missouriju in Južni Karolini štirinajst let, medtem ko je v Arizoni, Kaliforniji, Severni Dakoti, Oregonu, Tennesseeju in Wisconsinu osemnajst let.
To pomeni, da ni logično ali smiselno kritizirati druge narode na podlagi razlike med njimi in Zahodom ali Ameriko glede starostne privolitve za poroko. V sami Ameriki se posamezne zvezne države razlikujejo pri določanju te starosti; zato je neumno in nesmiselno kritizirati zgodnjo poroko, ki se je zgodila pred štirinajstimi stoletji. Tukaj je treba omeniti, da je na samem Zahodu več gibanj (organizacij) sprožilo nasprotovanje proti dvigu starosti za privolitev v spolne odnose. V Kanadi se ta gibanja (organizacije) prek interneta dopisujejo s člani parlamenta in zahtevajo zavrnitev tega predloga, opozarjajoč na njegove nevarne posledice.
V enem izmed (omenjenih) dopisov je napisano:
Spoštovani član parlamenta,
pišem vam, da bi izrazil svoje stališče v zvezi s povečevanjem starosti za privolitev spolnih odnosov, ki se bo povečala iz štirinajst na šestnajst let … resnično povečevanje starosti za soglasje v spolne odnose je nazadovanje in nevarno, saj so s tem mladi ljudje izpostavljeni nevarnostim nezakonitih spolnih odnosov.
Če se vrnemo nazaj na zakonsko določene starosti, ki dekletu v Ameriki in na Zahodu omogočajo, da sprejme ali zavrne spolno razmerje ali poroko, bomo ugotovili, da je bilo
starostno obdobje med desetim in trinajstim letom idealno ter sprejemljivo v sredini 19. stoletja.
Poleg vsega tega bi Američani morali vedeti, da je bila zakonsko določena najnižja starost za prakticiranje spolnega odnosa v Veliki Britaniji in Ameriki do leta 1885 samo deset let, to je samo eno leto več, kot je bila stara Aiša, ko se je poročila z glasnikom vere Muhammedom, mir z njim.
Stephen Robertson je v zvezi s tem zapisal: »Leta 1885, po škandalu, ki se je zgodil po izdaji knjige 'The Maiden Tribute of Modern Babylon', angleškega pisatelja W. T. Steada, kjer je angleški pisatelj odkril trgovanje z mladimi dekleti v Londonu in te kampanje so postale del vojne, ki se je končala proti javni prostituciji v Združenih državah Amerike. Ta škandal je vplival na to, da je britanski parlament dvignil starost soglasja spolnega odnosa od deset na šestnajst let in to je pritegnilo pozornost ameriških reformatorjev, da so uvedli zakon v svoji državi«.
Zahodnjaki in Američani bi morali vedeti za kampanjo boja proti alkoholizmu (WCTU 1885‒1990) s strani Zveze krščanskih žensk s ciljem povečanja starostnega soglasja za spolne odnose. Vse do tistega časa je bila v večini ameriških držav in po izdaji splošnega zakona spodnja meja za prakticiranje spolnih odnosov deset let, le v državi Delaware je bila sedem let.
Dostopno na spletnem naslovu http://www.internationalorder.org/scandal_response.html.
V eni izmed ameriških držav je bilo soglasje za spolne odnose sedem let in to samo 120 let od danes! Toda zahodnjaki tega ne vedo in zato grajajo (zmerjajo) islam in muslimane ter jih kritizirajo zaradi poroke glasnika vere (Muhammeda) z Aišo, ko je imela devet let in to pred 1400 leti.
Kakorkoli že, smo v sodobnem času, v začetku 21. stoletja, priča večjemu številu porok v zgodnjih letih v sami Evropi. Tako se je na primer v Romuniji, kjer je dovoljena zakonska starost za poroko 16 let, deklica Ana Marija, romunska romska princesa, pri dvanajstih letih poročila z dečkom Biritamom Mihailamom, ki je bil star petnajst let.
Romunski kralj (Roma King) Florin Cioaba, oče neveste, je novinarjem povedal:
»Dejansko, zares je ta dan, srečen dan glede kraljeve hiše; eden od najsrečnejših dni mojega življenja … zares je najboljše, da se otroci poročijo v zgodnji mladosti.«
Fasil Eunisko iz romunskega javnega političnega centra je dejal: »Poroka princese ni bila pod prisilo. Dodal je še: ona je resnično radost kraljevih oči in on nikoli ne bi naredil ničesar proti njeni želji. Moramo varovati svojo tradicijo, da bi ohranili našo popolno identiteto in prav tako zaradi našega obstoja. Zato je nemoralno prepovedati tradicije in norme ter nihče ne more tega prepovedati«.
6 ZAKAJ OBSOJAMO POROKO, KI SE JE ZGODILA PRED 1400 LETI SKOZI ZAKONE ENEGA ‒ 21. ‒ STOLETJA?
Po razlagi, da je bilo starostno soglasje za spolne odnose za ameriško dekle vse do konca 19. stoletja le deset let, torej le eno leto več od starosti Aiše, poleg tega je bilo v eni izmed ameriških držav starostno soglasje za poroko le sedem let, torej so v zakonsko zvezo vstopale dve leti mlajše deklice od Aiše. In po razlagi, da se v večini držav po svetu, med katerimi so zahodne in krščanske države, starostno soglasje za spolne odnose še vedno giblje med dvanajstim in trinajstim letom, ni nobenega opravičila za kritiziranje poroke glasnika vere Muhammeda, mir z njim, z Aišo, ki je bila s strani hujskačev predstavljena kot kaznivo dejanje nad mladimi dekleti. Takšni hujskači se opirajo na nevednost zahodnjakov o resničnem starostnem soglasju za spolne odnose na Zahodu in v nemuslimanskih državah, zaradi upora proti islamu ter prikazovanju njihovega glasnika vere v zlobni in napadalni podobi. To, da še naprej obtožujejo muslimane za tisto, kar nemuslimani prakticirajo na zakonit način, je hinavščina.
Iz povedanega lahko sklenemo, da so zgodnje poroke še vedno prisotne tudi v 21. stoletju in jih sklepajo tudi evropski narodi ter kristjani. Torej, zakaj se za takšno poroko, ki je bila sklenjena pred 1400 leti, graja glasnika islamske vere Muhammeda, mir z njim?
To nam jasno kaže na neiskrenost teh kritikov in njihove skrite namene pod pretvezo branjenja ženskih ter človekovih pravic, da bi pridobili naklonjenost zahodnih narodov glede Aiše, češ, da je bila, po njihovem mnenju, »prisiljena« v poroko z moškim, starim več kot petdeset let. Kljub temu in daleč od hujskanja teh kritikov, ki so skrili svoje dejanske cilje, je treba pojasniti nekaj točk glede poroke glasnika islamske vere Muhammeda, mir z njim, z Aišo, ko je bila stara devet let, tako da bi lahko vsi razumeli razloge ter okoliščine takšne poroke.
Ali kritiki poznajo stanje na Arabskem polotoku pred štirinajstimi stoletji?
Najprej je treba omeniti, da zahodna načela in mentaliteta 21. stoletja zelo težko razume ter v celotni in popolni podobi spozna vzhodna ter arabskih načela in miselnost 6. stoletja,
saj obstaja velik časovni razkorak med tema dvema kulturama, obstajajo pa tudi razlike v miselnosti, kulturi in veliki geografski različnosti. To je zelo pomembna točka, njeno pomembnost pa je treba upoštevati in priznati, da sojenje običaju, ki ga je prakticirala vzhodna družba pred štirinajstimi stoletji, nikoli ne bo pravična ter popolna, kadarkoli bo izvirala iz sekularizirane zahodne kulture 21. stoletja. Zato bi morali zahodnjaki v tem času preučiti te običaje in razumeti, da ti običaji temeljijo na prepričanjih tistih, ki so jih prakticirali v preteklosti. Kakorkoli že, še vedno ti razlogi prepričujejo nekatere zahodne in krščanske narode, da vse do danes ne nasprotujejo poroki v zgodnji mladosti.
7 POROKA DEKLIC, MLAJŠIH OD DESET LET, V AFRIKI
Da bi zahodnjakom 21. stoletja približali sliko, je treba primerjati med devetletno deklico v Ameriki in devetletno afriško črnko v nekaterih afriških državah v današnjem času.
Medtem ko se je ameriška deklica navadila na sodobno lahkotno življenje, v katerem so ji omogočeni razkošje, zabava in igra, je afriško dekle, v nekaterih državah črnega kontinenta, že od zgodnjega otroštva in mladosti navajeno na čuvanje živine, prenašanje vode iz vodnjakov, ki so od njenega doma oddaljeni več kilometrov, kuhanje, čiščenje hiše, sodelovanje pri kmetijskih opravilih in na druge pomembne naloge, ki jo učijo odgovornosti in jo, kljub njenim letom, naredijo za partnerico starejših.
Zaradi teh odgovornosti je afriško dekle v 21. stoletju intelektualno zrelo dekle, ki je sposobno voditi (odločati o stvareh s premislekom in posledicami) lastne zadeve in v odsotnosti njene družine od doma poskrbeti zase. Nasprotno temu pa se je ameriško ali evropsko dekle navadilo na sodobno lahkotno, razkošno življenje brez odgovornosti, ki bi jih težko prenašala. Navadila se je, da v odsotnosti njene družine z njo ostane varuška, da bi skrbela zanjo. Afriško dekle je celo sposobno poskrbeti za zahodno dekle, kljub enaki starosti.
Torej, kaj meniš o arabskem dekletu pred štirinajstimi stoletji, ki je živelo v podobnih okoliščinah kot afriško dekle, glede prenašanja obveznosti in odgovornosti? Arabska deklica je, pred štirinajstimi stoletji, imela pri sedmih in osmih letih popolno odgovornost ter zrelost, tako kot afriško dekle v zgoraj omenjenem primeru. Gledati nanjo, kot da je podobna dekletu na Zahodu, ki ima zelo malo odgovornosti, je nemogoče, razen v omejenem in nenatančnem pogledu.
In zaradi tega zahodnjaki ne bi smeli primerjati stanja dekleta na Zahodu v 21. stoletju s stanjem arabskega dekleta v štirinajstem stoletju, kakršno koli sodbo bodo oni dali glede tega, bo v najboljših primerih nenatančna in nepoštena. Poleg vsega tega morajo zahodnjaki upoštevati dejstvo, da telo dekleta v vročih področjih hitreje dozori kot telo deklet, ki živijo v mrzlih področjih. Pri dekletih iz vročih področij se ženskost pojavi prej in so prej primerne (zrele, sposobne) za poroko.
Natančno to se je zgodilo na Arabskem polotoku pred štirinajstimi stoletji. Okolje Arabskega polotoka vpliva na to, da dekleta dozorijo v zgodnji mladosti, v nasprotju z okoljem v Evropi in Ameriki, ki so ga za merilo vzeli kritiki. Vse to je spoznal angleški orientalist R. V. C. Bodley, vnuk Sira Thomasa Bodleya, in ustanovitelj Bodleyeve knjižnice, avtor knjige »Wind in the Sahara« (Veter v Sahari) in »The Messenger« (Poslanec) ter drugih štirinajst knjig.
Potem, ko je obiskal Arabski polotok, je po vrnitvi dejal: »Aiša je bila kljub mladim letom zrela, s takšno hitro zrelostjo kot dozorevajo arabske ženske. Takšna poroka še vedno obstaja v Aziji in vzhodni Evropi, prav tako je bilo to do nedavnega normalno v Španiji in na Portugalskem«.
Angleški zgodovinar je dodal: »Odkar je njena noga vstopila v hišo Muhammeda, mir z njim, so vsi opazili njeno navzočnost in če bi, katero dekle vedelo, kaj se od nje pričakuje (v zakonski zvezi), bi to vedela Aiša, hčerka Ebu Bekra. Ona je zgradila svojo osebnost že prvi dan, ko je vstopila v hišo glasnika vere, mir z njim, ki je bila poleg molilnice (mesdžida)«.
8 TU NE GRE ZA ZADOVOLJEVANJE STRASTI
Ta poroka je bila posledica koristnega posvetovanja in želje po krepitvi odnosov z njegovim (Muhammedovim) najdražjim življenjskim prijateljem (Ebu Bekrom). Poroka z Aišo pa ni bila njegova ideja, ampak ideja in predlog ženske z imenom Havla bint Hakim, z namenom potrditve in krepitve odnosov z najdražjim prijateljem glasnika islamske vere ‒ z Ebu Bekrom z vzdevkom 'Iskreni', očetom Aiše, tako da bi se povezal z njim prek ženinega sorodstva.
'Iskreni' Ebu Bekr, naj bo Allah z njim zadovoljen, je bil eden od stebrov, ki so podpirali islam ter je bil najbližji prijatelj plemenitega glasnika vere. Po smrti glasnika vere, mir z njim, je bil prvi med pravičnimi halifi. Pri poroki glasnika vere, mir z njim, z Aišo, ne smemo zanemariti pomembne točke, da je s predlogom o tej poroki pristopila ženska. To je zadosten dokaz, da so v tisti družbi podobne poroke potekale kot običaji in tradicija ter da ženska v tistem času ni videla v tem kršenj njenih pravic in odvzemanje njene svobodne volje, tako kot to propagirajo nekatera strupena peresa.
V vsakem primeru glasniku islamske vere ni bilo ljubo, da zavrne predlog o poroki z Aišo, hčerko njemu najdražjega človeka, tako da mu je njegova iskrenost do njegovega prijatelja Ebu Bekra olajšala in omilila sprejetje te ponudbe, da bi se z njo okrepili odnosi med njima. Ne smemo zanemariti druge stvari, ki je tudi skrajno pomembna ‒ dejstva, da je Aiša bila pred poroko z Allahovim glasnikom, mir z njim, zaročena z drugim moškim, to pa je bil Džubejr bnu Mutam Adijj. To nas spet pripelje do zaključka, da je bila zgodnja poroka tradicija in navada in ni bila predmet neodobravanja ali preziranja od nikogar (tega ni nihče zanikal ali mu nasprotoval).
Poleg tega je Aiša pri svojem možu, glasniku vere, mir z njim, pridobila visok položaj, ki ga ostale njegove žene niso pridobile. Allahovega glasnika, mir z njim, so vprašali, kdo je njemu najdražji med ljudmi, on pa je odgovoril, da je to Aiša, naj bo Allah z njo zadovoljen. Vprašali so ga tudi, kdo mu je najdražji med moškimi in on je odgovoril, da je to njen oče Ebu Bekr.
Poroka glasnika vere, mir z njim, z Aišo ni bila zgolj iz muhavosti ali zadovoljevanja (spolnega) nagona, kot ga nekateri prikazujejo, ampak je imela več ciljev. Če bi plemeniti glasnik vere, mir z njim, želel uživati, se pri petindvajsetih letih ne bi poročil s Hadidžo, ki je bila od njega starejša petnajst let, z drugo pa se ni poročil (bil v poligamiji) vse, dokler ni ona umrla.
Če bi bil njegov cilj (spolno) uživanje, se po njej (Hadidži) ne bi poročil s starko blizu osemdesetih let; Sevdo bint Zema El-Amirije, ki je umrl mož. Allahov glasnik, mir z njim, je želel potolažiti njeno nesrečo in biti njen sogovornik v njeni osamljenosti ter dati zgled za vse muslimane, da se naučijo skrbi za vdove. Kakorkoli že, poroka glasnika vere, mir z njim, z Aišo v zgodnjih letih ima (daje) velike koristi za islam in muslimane.
Mladost ji je omogočila, da si je hitro zapomnila stvari in se naučila izvirnih temeljev (osnov) vere. Plemeniti glasnik vere, mir z njim, ji je zapustil znanje o novi veri, ki jo je naredilo, da je postala glavni vir in avtoriteta, pri kateri so znanje iskali mladi in stari (prijatelji Allahovega poslanca, mir z njim) v vseh stvareh, ki so povezane s Kur'anom, islamskim pravom, razlago Kur'ana in hadisom (govorom in dejanji Allahovega poslanca, mir z njim).
Tako je bila med največjimi znanstveniki islamskega prava kot učitelj v primerjavi z njegovimi učenci. Karkoli so jo vprašali v zvezi z islamom, so pri njej našli podrobne odgovore, sama pa je prenesla (ostalim muslimanom) četrtino islamskega prava.
Allahov glasnik, mir z njim, je usposobil Aišo, da bo najboljši vir (znanja), ki ga bodo muslimani iskali po njem.
Aiša je bila mlada, zelo inteligentna in bistra ter dobrega spomina, kar je glasnika vere, mir z njim, naredilo spokojnega glede velike količine islamske veličastne dediščine, ki ji jo je zapustil.
V razodetju, ki je prihajalo h glasniku vere, ko je bil samo v hiši Aiše in ne v hišah drugih njegovih žena, je bil zanjo znak, da se z vsem svojim bitjem usmeri k razumevanju veličastnega poslanstva svojega moža, da bi opravila svojo vlogo v usmerjanju muslimanov po njegovi smrti, mir z njim. Tako so od nje jemali znanje v obdobju hilafeta (vladavine) Ebu Bekra, z njo so se posvetovali učenjaki in pravniki v času vladavin Omarja, Osmana, Alija in Muavije. Tako je vse do svoje smrti za muslimane ostala vir v spoznavanju predpisov njihove vere.
Profesor Seid El-Afgani je dejal: »Preživel sem nekaj let v proučevanju gospe Aiše, naj bo Allah z njo zadovoljen, in se znašel pred čudežem, ki ga pero ne more opisati. In še posebej, kar povzroča tvoje začudenje v tem (proučevanju) je njeno obširno znanje kot morje potem, ko presahne, njegovi valovi pa se zaletavajo prostranih obzorij in različnih barv. In kaj si hotel v tistem času (videti) od sposobnosti v islamskem pravu, hadisu (poslančeva tradicija), šeriatski znanosti ali književnosti ali poeziji ali pripovedovanju ali rodoslovju (genealogiji) ali etiki ali medicini ali zgodovini, to vse si našel pri njej, kar ti samo poveča všečnost (ugajanje) glede te gospe in se čudenje ne bo končalo v popolnem obvladovanju vsega tega, ona pa ni presegala več kot osemnajst let.«
9 TU SE BOMO USTAVILI
Na tem mestu je pomembno opozoriti, da so prisotni hujskači, ki ta zakon izkoriščajo, da bi škodovali Muhammedu, mir z njim, in se opirajo na nevednost ljudi o podrobnostih te poroke, da bi pridobili naklonjenost (simpatije) zahodnjakov glede Aiše, ki jo prikazujejo kot ameriško dekle v 21. stoletju, s katero je prepovedano (spolno) uživanje, z izgovorom na njeno otroštvo, medtem ko je stvar dejansko popolnoma drugačna, zato ker se kot merilo in presojo ter grajenje svojega stališča glede vzhodne in Arabske deklice pred 1400 leti ni logično opirati na ameriško ali zahodno deklico v 21. stoletju.
To je tudi popolnoma nelogično, saj bo povzročilo zavajajoče razumevanje dejanskega stanja v tistem času in bo privedlo do napačne presoje.
In če so ti kritiki želeli, da bi se glasnik islamske vere pred štirinajstimi stoletji poročil na ameriški ali zahodni način v 21. stoletju, je to samo njihova stvar in ne morejo v vseh položajih vsiljevati njihovih načel generacijam, ki so bile več stoletij pred njimi in ni logično, da jih presojajo v skladu z načeli, ki jih niso doživeli (živeli) ter vanje niso verjeli in niso sodelovali pri njihovem ustanavljanju.
Ni treba, da pozabimo, da ti kritiki, ko kritizirajo poroko glasnika islamske vere z Aišo, tega ne primerjajo z dejanskim stanjem v mnogih zahodnih in krščanskih državah po več stoletjih (od poroke Muhammeda, mir z njim), pa tudi te poroke ne primerjajo z judovsko vero, ki dovoljuje poroko z deklico, staro samo tri leta in en dan. Ta zadeva jasno dokazuje neverodostojnost teh kritikov in opravičuje glasnika islamske vere glede tega, kar širijo in razdeljujejo njihova strupena peresa.
Glede teme o poroki glasnikov vere z mladimi devicami nisem mogel izpustiti navedbe oziroma omembe, kaj o tem pravi samo Sveto pismo o glasniku vere Davidu, mir z njim, ki je bil starec in je dobil vročino (pljučnico) in mu niso mogli pogreti telesa, kljub poskusom, da ga pogrejejo s številnimi odejami. V 1. poglavju 1. knjige kraljev je navedeno: Kralj David se je postaral in prišel v leta. Zavijali so ga v odeje, pa se ni mogel ogreti. Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj poiščejo gospodu kralju nedolžno dekle, da bo skrbelo za kralja in ga negovalo. Ležalo bo v tvojem naročju in gospod kralj se bo ogrel.« In iskali so lepe mladenke po vseh krajih izraelovih in najdejo Abisago Sunamljanko ter jo pripeljejo h kralju.
In kako lahko je sklepati, na osnovi tega navajanja in izražanja verzov, da so za Davida, mir z njim, kljub visoki starosti, bil je celo bolan onemogel starec, iskali nedolžno dekle, ki je bila mlajša od njega več desetletij, da bi ga pogrela! Jasno je, da ti, omenjeni, verzi nosijo spolne pomene, saj govorijo o segrevanju (telesa) glasnika vere Davida, mir z njim, s posredovanjem lepega dekleta, ki ga bo objemala in se ulegla v njegovo naročje, da ga pogreje!
Zakaj tisti, ki hujskajo proti islamu, ne pogledajo tega vedênja in ga obravnavajo kot posilstvo ter spolno obsedenost? Zakaj zahodni mediji ne govorijo o tem dejstvu (resničnosti) in pretiravajo v govoru o tem (v zvezi z Davidom in tem dekletom), tako kot to počnejo glede poroke glasnika islamske vere z Aišo? Vzrok je preprost! Cilj ni kritiziranje takih porok in takih spolnih odnosov, ampak izkrivljanje podobe islama in ne ostalih (religij), hujskanje proti njemu ter polnjenje človeških src s sovraštvom, usmerjenim proti tej veri in njenim privržencem! Toda resnica se mora pokazati nekega dne. Tisti, ki so bili prevarani, morajo spoznati cilje hujskačev in njihove metode.
www.islamland.com
