{"book":{"id":19619,"title":"KDO JE NAPISAL BIBLIJO?","slug":"kdo-je-napisal-biblijo","image":"\/uploads\/books\/images\/2019\/9\/who-wrote-the-bible-1.jpeg","hint":"

KDO JE NAPISAL BIBLIJO?<\/p>","arabic_notes":null,"book_text":"

KDO JE NAPISAL BIBLIJO?<\/span><\/span><\/span><\/em><\/strong><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

\u0645\u0646 \u0643\u062a\u0628 \u0627\u0644\u0625\u0646\u062c\u064a\u0644\u061f<\/span><\/u><\/span>\u0628\u0627\u0644\u0644\u063a\u0629 \u0627\u0644\u0633\u0644\u0648\u0641\u064a\u0646\u064a\u0629<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/strong>Pisec: Ahmed El-Emir<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

Raziskovalec komparativnih religij<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

\u0623\u062d\u0645\u062f \u0627\u0644\u0623\u0645\u064a\u0631<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

\u0627\u0644\u0628\u0627\u062d\u062b \u0641\u064a \u0645\u0642\u0627\u0631\u0646\u0629 \u0627\u0644\u0623\u062f\u064a\u0627\u0646<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

Prevod:<\/span><\/span><\/em><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

EUROPEAN ISLAMIC RESEARCH CENTER (EIRC)<\/span><\/span><\/em><\/strong><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

\u0627\u0644\u0645\u0631\u0643\u0632 \u0627\u0644\u0623\u0648\u0631\u0648\u0628\u064a \u0644\u0644\u062f\u0631\u0627\u0633\u0627\u062a \u0627\u0644\u0625\u0633\u0644\u0627\u0645\u064a\u0629<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

& Abd Allah es-Slovini<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

WWW.ISLAMLAND.COM<\/a><\/span><\/em><\/strong><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

                <\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

KAZALO VSEBINE:<\/span><\/span><\/em><\/strong><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

    \r\n\t
  1. UVOD3 <\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
  2. I. POGLAVJE: IRENEJ, POLIKARP IN PAPIJA6<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n<\/ol>\r\n\r\n
      \r\n\t
    1. II. POGLAVJE: KANONI\u010cNOST (PRISTNOST) NOVE ZAVEZE 13<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
    2. III. POGLAVJE: DESET PAPIRUSOV DRUGEGA STOLETJA23<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
    3. IV. POGLAVJE: NE OBSTAJA TAKO IMENOVANI IZVIRNI EVANGELIJ ZA ŠTIRI EVANGELIJE33 <\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
    4. V. POGLAVJE: PISMA NEZNANEGA IZVORA V NOVI ZAVEZI34<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
    5. VI. POGLAVJE: HITER PREGLED ZGODOVINE NOVE ZAVEZE35<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
    6. VII: POGLAVJE: JANEZOV EVANGELIJ IN GRŠKA FILOZOFIJA40<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n<\/ol>\r\n\r\n
        \r\n\t
      1. VIII. POGLAVJE: ALI SO AVTORJI ŠTIRIH EVANGELIJEV U\u010cENCI JEZUSA KRISTUSA (MIR Z NJIM) ?51<\/span><\/span><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
      2. IX. POGLAVJE: KDO JE PISEC EVANGELIJA PO MATEJU?57<\/span><\/span><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
      3. X. POGLAVJE: KDO JE PISEC EVANGELIJA PO JANEZU?65<\/span><\/span><\/span><\/span><\/li>\r\n<\/ol>\r\n\r\n
          \r\n\t
        1. XI. POGLAVJE: ALI SO BILI ŠTIRJE EVANGELIJI NAPISANI PO NAVDIHU SVETEGA DUHA?75<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n<\/ol>\r\n\r\n
            \r\n\t
          1. XII. POGLAVJE: IZPOVEDI EVANGELIJA PO LUKI77<\/span><\/span><\/span><\/span><\/li>\r\n<\/ol>\r\n\r\n
              \r\n\t
            1. XIII. POGLAVJE: CERKEV JE V NOVI ZAVEZI PRIZNALA OBSTOJ LA\u017dNIH DODATKOV 79<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
            2. XIV. POGLAVJE: EVANGELIJ PO JEZUSU KRISTUSU (MIR Z NJIM)84<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
            3. XV. POGLAVJE: KDO JE NAPISAL STARO ZAVEZO?94<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
            4. XVI. POGLAVJE: IZGUBA IN IZGINOTJE TORE (STARE ZAVEZE)96<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n\t
            5. XVII. POGLAVJE: IZGINOTJE IN IZGUBA VELIKEGA ŠTEVILA BIBLIJSKIH KNJIG102<\/strong><\/span><\/span><\/li>\r\n<\/ol>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/h1>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              UVOD<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V imenu Allaha Milostnega, Usmiljenega<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/h1>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Vsa pohvala pripada Allahu, ki je poslal Muhammeda kot prinašalca dobrih novic  in svarilca, kot pridigarja islama z Njegovim dovoljenjem in kot svetlo lu\u010d in ki je odlikoval njegove prijatelje ter jim podaril veliko odliko. Naj bo veliko število in nenehni pozdravi  in blagoslovi na našega poslanca Muhammeda, njegovo dru\u017eino in njegove prijatelje. In potem...<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nIskanje Boga Stvarnika:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nKo sem bil v zgodnjih dvajsetih letih svojega \u017eivljenja, sem se lotil raziskovalnega potovanja po svetu, obiskal sem številne dr\u017eave po svetu in spoznal veliko razli\u010dnih kultur in obi\u010dajev. Mojo pozornost so pritegnile razlike, ki obstajajo med religijami po vsem svetu, tako sem videl budisti\u010dne menihe in njihovo odrekanje in izoliranost od tuzemskega \u017eivljenja ter njihovo posvetitev  \u010daš\u010denju njihovega boga Bude, videl sem krš\u010danske redovnike, njihovo izoliranost v samostanih in njihovo zavzetost s \u010daš\u010denjem njihovega Boga Jezusa Kristusa, videl sem tiste, ki \u010dastijo drevesa, kamen, krave, podgane, ogenj, denar in druge ne\u017eive predmete, in videl sem tiste, ki ne verjamejo v obstoj Boga ali verjamejo v obstoj Boga, ampak pravijo, da o njem ne vedo ni\u010d.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u017delel sem slišati stališ\u010de vsakega od njih o tem, kaj \u010dastijo, in ugotovil sem, da budisti kategori\u010dno (neomahljivo) verjamejo, da je budizem prava pot in da so ostale religije v zablodi, kristjani verjamejo, da \u010daš\u010denje Kristusa in sledenje Evangelija predstavlja pot odrešenja in ateisti ne verjamejo v obstoj raja in pekla. Ugotovil sem, da  svetovne statistike ka\u017eejo na obstoj skoraj dveh milijard budistov, dveh milijard kristjanov, dveh milijard muslimanov in milijonov ateistov po vsem svetu in da je nemogo\u010de verjeti v vse te religije, v katere oni vsi verujejo  in jih šteti za resni\u010dne, to pomeni, da je samo ena religija med temi, ki sem jih prej omenil,  resni\u010dna, ostale pa so la\u017ene in da je Bog Stvarnik tega vesolja Eden in da je religija, ki jo je poslal ljudem, ena. Religija predstavlja pot do Boga, in pot do Njega je ena;  to je, da se samo Njega \u010dasti, brez pridru\u017eevanja partnerstva pri \u010daš\u010denju in da se ne dodaja ni\u010desar novega in nobenih zabavnih zgodb v to eno vero.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kdo je ta Bog Stvarnik in katera je Njegova prava (resni\u010dna) vera?<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Preden se peljete po cesti z avtomobilom, se morate najprej prepri\u010dati, da greste v pravo smer, ker bi v nasprotnem primeru  to pomenilo izgubo, škodo in poraba truda brez koristi. V tem našem, tuzemskem \u017eivljenju, se moramo najprej prepri\u010dati, da smo na pravi poti, ki vodi do Hiše u\u017eivanja v prihodnjem (ve\u010dnem)  \u017eivljenju. Ali so se budisti\u010dni menihi prepri\u010dali, preden so se posvetili \u010daš\u010denju Bude, da so na pravi poti, ali so zapravili \u017eivljenje v sledenju  religije, ki ni  prava vera Boga Stvarnika? Ali so se krš\u010danski menihi preden so se posvetili meništvu in \u010daš\u010denja Kristusa prepri\u010dali, da je to pot odrešenja in da je njihova sveta knjiga govor Stvarnika? Ali so se ateisti prepri\u010dali, da to vesolje nima Boga in da se je vesolje pojavilo iz ni\u010d  ali da je vesolje ustvarilo samo sebe, in da po smrti, ni obra\u010duna (za svoja dejanja) ni Raja niti Pekla  in da je krepost enaka razvratu in se za to ne bo odgovarjalo  in da zlo\u010dinec, ki ne bo kaznovan  za svoje zlo\u010dine v njegovem tuzemskem \u017eivljenju, ne bo  odgovarjal oziroma kaznovan  tudi po njegovi smrti?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Da bi odgovoril na vsa ta vprašanja, sem poskušal pomagati tistim, ki  resni\u010dno iš\u010dejo pot resnice. Svojo pozornost sem osredoto\u010dil prvo na krš\u010danstvo, zaradi velikega števila njegovih privr\u017eencev. Ker krš\u010danstvo, njegov nauk in njegovo u\u010denje temelji na Svetem pismu, je bilo treba najprej ugotoviti izvor te knjige in njeno pristnost. Ali ta knjiga res vsebuje besede Stvarnika in njegovo bo\u017eansko razodetje ali pa so to besede obi\u010dajnih \u010dloveških bitij, ki so jo kristjani posvetili (naredili za sveto)?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pomembnost Svetega pisma:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pomembnost Biblije oziroma Svetega pisma  izvira iz dejstva, da jo sledi skoraj dve milijardi kristjanov po vsem svetu. Cerkev je na tej knjigi postavila temeljni kamen in verski nauk ter narisala pot do odrešenja. Iz nje se nam  pripoveduje o \u017eivljenju  Jezusa, mir z njim in dogodke, ki so se mu dogajali. Iz nje se vzame nekaj citatov oziroma stavkov na številnih mednarodnih konferencah ali parlamentarnih zasedanjih, v pridigah in zgodbah pri odpiranju jutranjih taborov za otroke v šolah krš\u010danskih dr\u017eav, iz nje vzamejo nekateri dr\u017eavni voditelji citate, da bi razglasili vojno ali sklenili mirovni sporazum, z njo nekateri navajajo oziroma dokazujejo na dopustnost ali prepoved zakonske zveze med istospolno usmerjenimi in še marsikaj  drugega.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kdo je napisal Sveto  pismo?<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kristjani verjamejo, da je prvih pet knjig iz  Stara zaveza napisal glasnik vere  Mojzes, naj bo mir z njim, ostale knjige Stare zaveze pa so napisane od glasnikov vere, ki so prišli po Mojzesu, naj bo mir z njimi, in da se Stara zaveza od Mojzesovega (mir z njim) \u010dasa ni spremenila, izkrivila ali izgubila v nobenem \u010dasovnem obdobju.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kristjani tudi verjamejo, da so štiri evangelije, ki jih najdemo v Novi zavezi, napisali Jezusovi u\u010denci, ki so bili o\u010dividci dogodkov in da ima Cerkev kategori\u010dne dokaze, s katerimi dokazuje pripisovanje teh evangelijev Kristusovim u\u010dencem. Kristjani tudi verjamejo, da so bili ti štirje evangeliji napisani po navdihu in razodetju  Svetega Duha in da so svete bo\u017eanske besede in niso \u010dloveške besede. Kristjani tudi verjamejo, da so bili ti evangeliji napisani v de\u017eeli, kjer se je to dogajalo (Palestina) in da izvirne kopije teh evangelijev obstajajo in se hranijo v cerkvenih knji\u017enicah. Prav tako kristjani verjamejo, da Jezus v \u010dasu \u017eivljenja na Zemlji ni imel s seboj evangelija. <\/span><\/span>Zato bomo v naslednjih poglavjih razpravljali o prepri\u010danjih (omenjenih to\u010dkah) kristjanov glede Svetega pisma, \u010de bo Vzvišeni Bog hotel..<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Avtor<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              I. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              IRENEJ, POLIKARP IN PAPIJA<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Tri imena so skrivnostni klju\u010d za identifikacijo oziroma prepoznavanje, kdo je napisal štiri evangelije. Ta imena predstavljajo osnovo kanonske (cerkvena) tradicije, ki te štiri evangelije pripisuje Kristusovim u\u010dencem.<\/span><\/span>
              \r\nCerkveno izro\u010dilo (tradicija):<\/strong>S tem se misli na spise oziroma knjige, ki so prišli do današnje cerkve s strani prvih o\u010detov.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              IRENEJ<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev ima malo informacij o njem, njegovi osebnosti in \u017eivljenju. Znano je, da je bil francoski škof v Lyonu, ki se je rodil leta 140 po Kr. in umrl leta 203 po Kr. (\u010deprav sta leto njegovega rojstva in tudi leto njegove smrti sporna in prevladuje mnenje, da sta neznana). Kar zadeva njegov rojstni kraj, prevladuje mnenje, da je bil rojen v Mali Aziji od grških staršev (vendar je tudi razhajanje o tem, da je bil njegov rojstni kraj v Mali Aziji).<\/span><\/span>Irenej se je prvi soo\u010dil z drugimi krš\u010danskimi skupinami in jih imenoval, da so hereti\u010dna, kot sta gnosticizem in montanizem. Študiral je grško poezijo, jezik in grško filozofijo.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Klicali so ga ''O\u010de cerkvene tradicije''<\/strong>in tudi ''O\u010de krš\u010danske teologije''<\/strong>, on je prvi, ki je postavil temelje krš\u010danske teologije in krš\u010danskega nauka, to pa je glavni in edini vir na katerega se Cerkev opira in dokazuje, da so bili pisci evangelijev Kristusovi u\u010denci. On je bil prvi, ki je poudaril, da so bili pisci  evangelijev  Kristusovi u\u010denci v svoji knjigi ''Proti krivoverstvu''<\/strong>, ki jo je napisal leta 180 po Kr.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evzebij Cezarejski(ki je \u017eivel nekje <\/span><\/span>od 260 do 339 leta po Kr. in je bil zaradi svojega dela v zapisu o zgodnji zgodovini Cerkve imenovan "O\u010de cerkvene zgodovine") omenja v svoji knjigi "Zgodovina Cerkve"[1]<\/span><\/sup><\/sup><\/a>, da je  Irenej  v svoji knjigi "Proti krivoverstvu" omenil naslednje:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              »Matej<\/strong>je objavil svoj evangelij med Hebrejci v njihovem jeziku, medtem ko sta Peter in Pavel pridigala in ustanavljala cerkev v Rimu. <\/span><\/span>Po njihovi smrti, nam je prenesel Marko,<\/strong>Peterov u\u010denec in njegov tolma\u010d zapis teh stvari, ki jih je Peter pridigal. Po drugi strani je Luka,<\/strong>zvesti privr\u017eenec Pavla, napisal evangelij, ki ga je razširil Pavel. Kasneje je Janez<\/strong>, Jezusov u\u010denec (Gospodov u\u010denec) in tisti, ki je po\u010dival na prsih, objavil svoje evangelij, ko je \u017eivel v Efezu, v Aziji.<\/span><\/span>«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kar se ti\u010de Irenejevih pisanih del, so bila vsa izgubljena<\/strong>, vendar je bil najden latinski prevod <\/strong>petih njegovih knjig z naslovom  "Proti krivoverstvu"<\/strong>in tudiarmenski prevod<\/strong>njegove knjige "Dokaz apostolskega pridiganja". Samo na teh dveh delih oziroma virih, je Cerkev \u010drpala elemente krš\u010danskega teološkega sistema. To pomeni, da je Cerkev gradila svoj nauk na  latinskem in armenskem prevodu Irenejevih  knjig, ne da bi kdaj prebrala oziroma pregledala  izvirnike (originale), ne da bi vedela, kdo jih je sploh prevedel in \u010de so prevodi zvesti izvirnikom, poleg tega, da sama Cerkev nima dovolj podatkov o  samem Ireneju!!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Irenej je v svoji knjigi "Proti krivoverstvu" trdil, da se je, ko je bil mlad, udele\u017eil pridigam svetnika, imenovanega Polikarp<\/strong>mu\u010denec. Irenej je trdil, da je bil ta Polikarp u\u010denec Janeza, sina Zebedejeva in Kristusova u\u010denca in je trdil, da je Polikarp omenil, da je Janezov evangelij napisal njegov u\u010ditelj Janez, sin Zebedejeva,  Kristusov u\u010denec. Trdil je tudi, da ima Polikarp prijatelja po imenu Papija <\/strong> in da je Papija omenjal, da je Matejev evangelij napisal Matej in da je evangelij po Marku napisal Marko, u\u010denec Petra. Po Ireneju Nova zaveza vsebuje tudi evangelij ''Hermasov pastir''<\/strong>, ki ga Cerkev šteje oziroma smatra kot apokrifni evangelij!  Kako se je torej Cerkev opirala  na Irenijeve besede, da je sprejela štiri evangelije in potem menila, da on (Irenej) la\u017ee pri sprejemanju  evangelija ''Hermasov pastir''<\/strong>?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              POLIKARP<\/span><\/span><\/span><\/strong>[2]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev o njem nima nobenih podatkov, razen tistega, kar je o njem omenil Irenej v svoji knjigi "Proti krivoverstvu":, da je bil on u\u010denec Janeza, sina Zebedejeva, Kristusovega u\u010denca in on je tisti, ki je omenil, da je bil Janezov evangelij napisan s strani Janeza sina Zebedejeva.<\/span><\/span>Glede na to, Polikarp predstavlja edino vez med apostoli Kristusovih u\u010dencev, ki so \u017eiveli v prvem stoletju in o\u010deti Cerkve v drugem stoletju.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Tertulijan<\/span><\/span>[3]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>je tudi omenil, da je bil Polikarp u\u010denec Janeza, sina Zebedejeva, v njegovem pri\u010devanju pa je navajal samo tisto, kar je vzel od Ireneja, saj se je Tertulijan rodil leto dni pred Polikarpovo smrtjo in ga zato med svojim \u017eivljenjem ni nikoli videl oziroma se z njim nikoli ni pogovarjal, zato se njegovo pri\u010danje ne upošteva!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              PAPIJA<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev o njem nima nobenih podatkov, razen tistega, kar je Irenej omenil o njemu  v svoji knjigi "Proti krivoverstvu": da je bil prijatelj Polikarpa, poslušalec Janeza, sina Zebedejeva, da je bil škof v Hierapolisu in je tudi omenil, da je evangelij Mateja napisal Matej in da je Evangelij po Marku napisal Marko, u\u010denec Petra.<\/span><\/span>
              \r\nEvzebij iz Cezareja  je v svoji knjigi "Zgodovina Cerkve" omenil, da je Papij nakazal, da je avtor Matejevega evangelija Matej v svojih besedah: "In tako je Matej  napisal Gospodove besede v hebrejskem jeziku in jih je vsak razlagal [prevedel] v skladu s svojimi zmo\u017enostmi." <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evzebij iz Cezareja <\/span><\/span>je tudi omenil, da je Papíj opozoril, da je pisatelj Markovega evangelija oseba po imenu Marko, eden od Petrovih u\u010dencev, reko\u010d: "Marko, ki je bil Petrov  tolma\u010d, je natan\u010dno napisal, toda pozneje, kot sem rekel, <\/span><\/span> je sledil Petru, ki je svoje nauke uskladil s potrebami svojih poslušalcev, ne da bi nameraval, da bi bili povezani Gospodovi  govori (izreki in dejanji) eni z drugimi''.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev tudi za Papija ve, da je napisal pet knjig pod naslovom "Interpretacija Gospodove besede"<\/strong>, vendar imajo te knjige le nekaj odlomkov, zabele\u017eenih v <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Irenejevih spisih, zato nimajo vpliva! Na \u017ealost je bil edini vir, iz katerega je Cerkev pridobila svoje podatke o Papiju, samo tisto, kar je trdil Irenej.<\/strong>Toda nih\u010de od cerkvenih o\u010detov ni pisal o Papiju, ampak je samo citiral, kar je Irenej povedal o njem!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V knjigi o ''Zgodovini cerkve'' Evzebij Cezarejski navaja naslednje:<\/span><\/span><\/strong>
              \r\n"Irenej je omenil<\/strong> teh pet knjig, ki jih je napisal Papij,  kot edino delo, ki ga je napisal Papij in tako pravi Irenej<\/strong>: »Te stvari, ki so pri\u010da s posredovanjem Papija v njegovi \u010detrti od petih knjig, ki jih je napisl in ta Papij je bil starec<\/strong>in je poslušal Janeza<\/strong>ter  bil tudi Polikarpov prijatelj.« Toda v resnici sam Papij nikoli ni izjavil v svojem uvodnem govoru, da je on resni\u010dno slišal ali celo videl kateregakoli od apostolov Kristusovih u\u010dencev, on samo nakazuje v svojih besedah, ki jih je uporabil, da je nauke vere prejel od tistih, ki so bili prijatelji apostolov!<\/span><\/span>              [4]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot vidimo Evzebij omenja govor Ireneja od Papija toda po spominu in tisto, kar je omenil Irenej: ''In Papij je bil tisti, ki je bil  stari mo\u017e…in je bil tudi Polikarpov prijatelj'',<\/strong><\/span><\/span>nam nakazuje, kot da nam pripoveduje pravljico, v kateri skuša spoznati nekoga, ki je v osnovi neznan. Vse to nas spravlja v dvom o obstoju osebe z imenom Papij v temelju oziroma osnovi, ker ni dokaza o njegovem obstoju ali njegovih spisih ali da je on slišal od Janeza sina Zebedejeva, razen samo trditev Ireneja o tem! <\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span>Ali Papij nikoli ni imel spremljevalcev ali u\u010dencev? Ali nobena cerkev ni slišala zanj, razen samo iz Irenejevih spisov?<\/span><\/span>Kako je mogo\u010de, da \u010dlovek takšnega pomena in presti\u017ea ni znana  in nima celo znanih spisov v cerkvah? <\/span><\/span>Celo odlomke, ki jih je Irenej zapisal v svojih spisih in jih pripisoval Papiju, ka\u017eejo, da naj bi Irenej imel Papijeve knjige v roki, da bi jih citiral, toda \u010de te knjige niso bile nikoli ohranjene in na njihov obstoj nakazuje le Irenej, to pomeni, da v osnovi nikoli sploh niso obstajale in da so ti odlomki izmišljeni od samega Ireneja!!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prav tako je Evzebij iz Cezareje dejal: "Glede na Papijeve zapise (misli se na citate, ki jih vsebujejo Irenijevi spisi in njegovo pripisovanje Papiju), nam je jasno, da je bil Papij \u010dlovek z malo inteligence in omejenim znanjem<\/strong>." Evzebij je to sodbo izrekel iz dveh razlogov. Prvi razlog: Papij je veroval v materialni ''minelarizem''<\/strong><\/span><\/span>[5]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>(dobesedna razlaga zadnje knjige Nove zaveze Razodetja ali Apokalipse tiso\u010dletnega kraljestva), verujo\u010d, da se bo Kristus vrnil na Zemljo, da bo vladal tiso\u010d let, in da bodo pravi\u010dni in dobri verniki, ki so verjeli vanj, od mrtvih vstali, da bodo vladali z njim v tistem obdobju tiso\u010d let (temu pravijo prvo vstajenje, saj verjamejo, da ostali ljudje ne bodo vstali vse do zadnjega velikega vstajenja). V teh tiso\u010d letih se bodo zlobni iztrebili oziroma propadli in mir bo zavladal v tem tiso\u010dletju. Evzebij je zato obto\u017eil  Papija, da je on vzrok, da je ve\u010dina cerkvenih o\u010detov po njem, kot je Irenej (in tudi  Justin<\/span><\/span>[6]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>,<\/span><\/span><\/sup>Tertulijan, Metod<\/span><\/span>[7]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>in številni drugi).sprejela iste ideje in nauk o hiliazmu (materialnemu tiso\u010dletnemu kraljestvu). Drugi razlog: Jasno je, da je Papij bil nesposoben razlikovati in je zato prenesel pravljice in \u010dudne nauke, reko\u010d, da je to prišlo do njega z ustnim izro\u010dilom.<\/span><\/span>[8]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Tu bi radi poudarili, da je nauk tiso\u010dletnega kraljestva verovanje, ki izhaja iz judovskih apokrifnih knjig, napisanih eno ali dve stoletji pred Kristusovim rojstvom in to verovanje je prevladovalo v ve\u010dini krš\u010danskih cerkva<\/strong>. Vendar <\/span><\/span> se je zelo malo število cerkvenih o\u010detov uprlo temu prepri\u010danju, med njimi so bili: <\/span><\/span>Origen<\/span><\/span>[9]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>,<\/span><\/span><\/sup>Dionizij<\/span><\/span>[10]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>,<\/span><\/span><\/sup>Evzebij iz Cezareje, Bazilij Veliki<\/span><\/span>[11]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>in Gregor<\/span><\/span>[12]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>.<\/span><\/span><\/sup>Sveti Avguštin<\/strong><\/span><\/span>[13]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>je tudi ta krivoverni nauk zavrnil v njegovem dobesednem in materialnem pomenu, saj je menil, da vsak, ki verjame v Papijev nauk, odstopa od vere!<\/strong>  <\/span><\/span>Kasneje je doktrina tiso\u010dletnega kraljestva  bodisi pravoslavna ali katoliška postala takšna, da jo je treba razumeti v njenem simbolnem in ne dobesednem pomenu, in da se je to kraljestvo resni\u010dno \u017ee za\u010delo od Kristusovega \u010dasa in da je sedanja Cerkev Kristusovo kraljestvo na Zemlji. Kar zadeva protestantsko cerkev, ta vse do danes, še vedno dobesedno verjame v tiso\u010dletno kraljestvo!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce se drugi\u010d vrnemo k osebnosti Papija in okrog tega ali gre za resni\u010dno figuro ali produkt domišljije Ireneja, lahko re\u010demo naslednje: glede na to, da je Irenej trdil, da je Papij  slišal Janeza, sina Zebedejeva, da govori o tiso\u010dletnem kraljestvu (v dobesednem  in materialnem smislu), in glede na to, da zgodnja Cerkev vse do danes trdi, da je to noviteta in krivoverski nauk ter da ne obstaja tiso\u010dletno kraljestvo v dobesednem in materialnem smislu in glede na to, da je nemogo\u010de, da je Janez sin Zebedejeva  omenil takšno krivoverstvo  ali noviteto, to potem pomeni, da je tisto, kar omenja Irenej o Papiju izmišljotina oziroma nekaj, kar ne obstaja ter da je Papij izmišljena osebnost, produkt Irenejeve domišljije in v resnici sploh ne obstaja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vprašanje, ki se samo postavlja zdaj je naslednje:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Zakaj bi Irenej lagal in izmišljeval izmišljene osebe, kot sta  Polikarp in Papij ter  trdil, da sta poslušala Janeza, sina Zebedejeva, in jim potem pripisovali, da sta omenila, da je Janezov evangelij napisal Janez, sin Zebedejeva?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Odgovor je:<\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Irenej se je najve\u010d boril proti tistemu, kar je imenoval krivoverstvo in novitete, ki so se pojavile v drugem stoletju po Kristusu. Irenej se je v temeljni obliki zanašal oziroma opiral na Janezov evangelij pri odgovorih na ta krivoverstva<\/strong>. Zato je zelo verjetno, da je izjave la\u017eno pripisal temu evangeliju, iz katerega je citiral,  torej Janezu sinu Zebedejeva, Kristusovem u\u010dencu, potem je izmislil osebo Polikarp in omenil, da ga je Polikarp  pou\u010deval,  nato je trdil, da je bil Polikarp u\u010denec Janeza sina Zebedejeva, to pa zato, da bi bil njegov govor pred ljudmi sprejet in resni\u010den ter da bi utrdil in dokazal verski nauk, za katerega je menil, da je pravilen, tako je ovrgel  argumente drugih duhovnikov, ki so nasprotovali njegovi ideji in metodologiji.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nLahko kdo re\u010de:<\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "Irenej ne bi mogel lagati tako neprimerne la\u017ei, ki se ne oprosti,  da bi pripisal neznani evangelij Janezu, sinu Zebedejeva, u\u010dencu Kristusa, in ustvaril izmišljene osebnosti, kot sta lik Polikarpa in Papija!"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Njemu bomo odgovorili in rekli, tako kot se navaja v britanski enciklopediji:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "Kristjani ne verjamejo, da to dejanje (pripisovanje anonimnega evangelija enemu od u\u010dencev) vklju\u010duje prevaro ali goljufijo."<\/strong>(To bomo obširno razlo\u017eili v naslednjih poglavjih, \u010de bo Bog hotel.) Zato tisti, ki je storil to dejanje, ni \u010dutil, da la\u017ee na Kristusa  ali verovanje, ampak je \u010dutil, da la\u017ee zaradi Kristusa in zaradi verovanja <\/strong>in da bi utrdil verovanje, za katero je menil, da je pravilno. Medtem ko je Irenej imel v svojih rokah evangelij in ga je  pripisal Janezu, sinu Zebedejeva, je bilo tam, v tistem \u010dasu, tudi veliko drugih visokih duhovnikov s svojimi evangeliji, ki so jih pripisovali Kristusovim u\u010dencem! Vendar je Irenej kritiziral te druge evangelije in trdil, da so apokrifni ali da je njegovo pripisovanje Kristusovim u\u010dencem la\u017e in prevara! Kdor (katerakoli oseba) pravi, da Irenej ne bi mogel lagati, še posebej, ko je Janezov evangelij pripisoval Janezu, sinu Zebedejeva, on (ta oseba) bi resni\u010dno, ne da bi \u010dutil, \u017ee pomagal Ireneju in napadel njegove nasprotnike, ki so tudi bili visoki duhovniki! Se pravi, on (ta oseba)  jih je \u017ee obto\u017eil, da so lagali, ko so Kristusovim u\u010dencem pripisovali evangelije, ki so bili v njihovih rokah, <\/span><\/span>ne da bi slišal niti njihove argumente niti Irenejeve dokaze  in ne da bi kateregakoli od njih resni\u010dno spoznal in spoznal resnico o njem!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Povzetek tega poglavja:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1) Cerkev nima veliko podatkov o Ireneju.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2) Cerkev nima nobenih kopij Irenejevih lnjig.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3) Cerkev je zgradila svoj verski nauk in utrdila osebnosti štirih evangelijskih pisateljev <\/span><\/span>z latinskimi in armenskimi prevodi Irenijevih knjig.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4) Cerkev ne ve, kdo je prevedel te knjige in ali je bil zaupen (pri prevajanju).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5) Tako Polikarp kot Papija sta neznani osebi, ki ju nih\u010de od o\u010detov zgodnje Cerkve ni poznal, razen Ireneja, o katerem ima Cerkev na voljo zelo malo informacij.
              \r\n6) Evzebij iz Cezareja je o Papíju dejal, da je \u010dlovek z malo inteligence in omejenega znanja, da verjame v napa\u010dno noviteto materialnega tiso\u010dletnega kraljestvo in da je bil <\/span><\/span>nesposoben razlikovati in je zato prenesel pravljice in \u010dudne nauke, ter trdil, da je to prišlo do njega z ustnim izro\u010dilom.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7) Sveti Avguštin je menil, <\/span><\/span>da vsak, ki verjame v Papijev nauk, odstopa od vere!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              II. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              KANONI\u010cNOST (PRISTNOST) NOVE ZAVEZE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Potreba Cerkve, da razglaša (uveljavlja) kanoni\u010dnost (pristnost) Nove zaveze:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Številni duhovniki zelo poudarjajo pripisovanje avtorstva štirih evangelijev Kristusovim u\u010dencem, ker je nepredstavljivo re\u010di, da verjamejo v sveto knjigo, kateri izvor ne poznajo, ne poznajo, kdo jo je napisal niti mesto oziroma kraj pisanja!  Zaradi tega vzroka poskušajo ustvariti dokaze, \u010detudi so šibki, da se nato pove\u017eejo in oblikujejo v obliki zgodbe, torej da ustvarijo zgodbo, ki lahko prepri\u010da ljudi.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Zaradi tega poskušajo ustvariti namige, pa \u010deprav šibke, nato pa jih zdru\u017eiti in oblikovati v zgodbo, da bi z njo zaslepili ljudi. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Dokazi Cerkve glede kan<\/span><\/span><\/strong>ó<\/span><\/span><\/strong>ni\u010dnosti (pristnosti, neponarejenost) Nove zaveze:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Na vprašanje o kan<\/span>ó<\/span>ni\u010dnosti oziroma pristnosti Nove zaveze je med cerkvenimi duhovniki ostra delitev. Med njimi so tisti, ki priznajo, da so avtorji oziroma pisatelji Nove zaveze neznani oz. anonimni ter da je izraz evangelij po Mateju, Marku. Luki in Janezu, izraz, ki se je dodal v drugem stoletju, brez trdnih dokazov o njegovi pristnosti. Med njimi so tisti, ki zelo ostro pripisujejo štiri evangelije Kristusovim u\u010dencem ter dajo šibke in neresni\u010dne dokaze, vendar jih razporedijo in uskladijo v zavajajo\u010di obliki, tako da prepri\u010da navadnega bralca. Nekateri dokazi, na katere se opira (Cerkev) so naslednji:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1.Notranji dokazi:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Trdi se, da je osebnost in ime pisca Biblije mogo\u010de prepoznati s samim besedilom Biblije. Na primer, Janeza Krstnika, Kristusovega u\u010denca, lahko prepoznamo kot avtorja Janezovega evangelija tako po izrazih, ki se navajajo in ka\u017eejo, da je njegov avtor omenjen in opisan kot "u\u010denec, ki ga je ljubil Kristus", kot tudi po obi\u010dajih o \u017didih, njihovi zgodovini in zemljepisu Palestine, ki se navaja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              2. Zunanji dokazi:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1) Pri\u010devanja prvih o\u010detov Cerkve:<\/span><\/strong>ve\u010d prvih o\u010detov Cerkve je bilo pri\u010da identiteti pisatelja evangelija.<\/span>
              \r\n2) Citati oz. navedbe o\u010detov: <\/span><\/strong>ve\u010d o\u010detov zgodnje Cerkve so citirali svetopisemska besedila.<\/span>
              \r\n3) Rokopisi na papirusu:<\/span><\/strong>Cerkev ima danes na tiso\u010de kopij in veliko starih prevodov<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Odgovor na te šibke dokaze:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              1.V zvezi z notranjimi dokazi: <\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              V nobenem evangeliju ni nobenega namiga (omembe) imena njegovega avtorja niti navedbe  njegovega (avtorjevega)  zna\u010daja. Spoštovani  bralec lahko prebere katerikoli evangelij, po svoji izbiri in poskuša sam odkriti, ali vsebuje kakršen koli notranji dokaz pisateljeve identitete ali ne. Resnica je celo nasprotna temu, pravzaprav  notranji dokazi, ki jih bomo predstavili v naslednjih poglavjih, \u010de bo Bog hotel, jasno ka\u017eejo, da je pisatelj neznana oseba in ni bil od Kristusovih  u\u010dencev.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Glede izjave, da se je avtor Janezovega evangelija opredelil kot "u\u010denec, ki ga je ljubil Kristus," pravimo, da gre za napa\u010dno izjavo, ker pisatelj Biblije govori o u\u010dencu, ki ga je Kristus ljubil v tretji osebi, torej govori o neki drugi osebi, ki ni on. Torej, naše vprašanje je: Kje je ime Janez v stavku "u\u010denec, ki ga je ljubil Kristus"?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Glede trditve, da je bil pisatelj seznanjen z obi\u010daji in zgodovino Judov ter zemljepisom Palestine, mi pravimo, kje je Janezovo ime tukaj? Mar nobena druga oseba ni poznala  teh podatkov, razen Janez, sin Zebedejeva ? Ti  šibki  dokazi so  kot slamka, za katero se poskuša dr\u017eati tisti, ki \u010duti, da se bo utopil!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2.V zvezi z zunanjimi dokazi: <\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              1.  Pri\u010devanja prvih o\u010detov Cerkve:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nekateri duhovniki vodijo seznam ve\u010d imen prvih o\u010detov Cerkve in trdijo, da so bili ti o\u010detje pri\u010da identiteti avtorja vsakega evangelija. Vendar je v resnici ta seznam velika prevara, saj je treba pri\u010devanja cerkvenih o\u010detov najprej skrbno preveriti in mora izpolnjevati naslednje pogoje:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              a.) Izdati jo morata vsaj dva o\u010deta Cerkve:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Današnja sodiš\u010da ne sprejmejo pri\u010danje ene same osebe, ampak zahtevajo prisotnost oziroma obstoj vsaj dveh pri\u010d.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nb.) Oba morata biti o\u010dividca:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ti dve pri\u010di morata biti od u\u010dencev enega apostola Kristusovih u\u010dencev in glede na to, sta morala \u017eiveti v istem stoletju kot Kristusovi u\u010denci. Vendar smo ob pregledu seznama pri\u010devanj teh o\u010detov  ugotovili, da je vsak od njih \u017eivel v druga\u010dnem stoletju od stoletja, v katerem je \u017eivel drugi in da se med seboj niso videli, saj so nekateri \u017eiveli konec drugega stoletja, drugi pa so \u017eiveli v tretjem stoletju, nekateri pa so \u017eiveli v \u010detrtem stoletju. Poleg tega je vsak od njih \u017eivel v druga\u010dni dr\u017eavi (kraju) od tiste, v kateri je \u017eivel drugi. Evzebij iz Cezareja pravi v svoji knjigi "Zgodovina Cerkve"<\/span><\/span>[14]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>:<\/span><\/span><\/sup>:"V tistem \u010dasu je apostol Janez, u\u010denec, ki ga je Kristus ljubil, \u017eivel v<\/span><\/span>Aziji in vodil cerkve tega <\/span><\/span>podro\u010dja, potem ko se je po Domicijanovi smrti na to obmo\u010dje vrnil iz svojega izgnanstva z otoka. Vprašanje, ki se nanaša na to ali je on takrat še \u017eivel, temelji na izpovedi dveh pri\u010d, ob predpostavki, da so zaupni in ohranili pravoslavje (pravo pot Cerkve)  in te pri\u010de so bile Irenej in Klemen Aleksandrijski.<\/span><\/span>[15]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Toda, na \u017ealost tisto, kar je omenil Evzebij iz Cezareja se smatra kot napa\u010dno pri\u010danje, ker se je Irenej rodil leta 140 po Kr., torej najmanj 50 let po smrti Janeza, sina Zebedejeva, zato ni mogel biti o\u010dividec. Kar se ti\u010de Klemena Aleksandrijskega, on je bil rojen 150 leta po Kr., torej najmanj 60 let po smrti smrti Janeza, sina Zebedejeva, zato tudi ni mogel biti o\u010dividec in ni imel nobene zveze z nikomer, ki je bil o\u010dividec Janeza, sin Zebedejeva! V naslednjih poglavjih bomo razširili podatke o Klemenu Aleksandrijskem in videli, da ni bil zaupanja vreden \u010dlovek, saj je bilo njegovo ime odstranjeno iz registra mu\u010dencev rimskokatoliške cerkve leta 1586 z ukazom pape\u017ea Klementa VIII., zaradi obstoja nekaterih pokvarjenih naukov v njegovih spisih!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              c.)  Vsako pri\u010danje mora biti neodvisno:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ne gre zgolj za ponavljanje prejšnjih pri\u010devanj. Ti duhovniki, ki nam citirajo seznam pri\u010devanj zgodnjih o\u010detov Cerkve, nam pri citiranju tega seznama ne omenjajo, da so ti o\u010detje v resnici prenašali drug od drugega! Pri\u010devanje je pri\u010devanje ene osebe, ki še nikoli ni videl nobenega od u\u010dencev, nato pa so druga pri\u010devanja le ponovitev njegovega pri\u010devanja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Tako na primer Cerkev trdi, da je sveti Papij napisal pet knjig in da so dokazi o obstoju teh knjig in pripisovanje Papiju pri\u010devanja Ireneja in Tertulijana! Toda Cerkev nam neposredno ne pove, da je Irenej \u017eivel v drugem stoletju, medtem ko je Tertulijan \u017eivel v \u010detrtem stoletju! Se pravi, Tertulijan citira, kar je rekel oziroma omenil Irenej! Zato obstaja le eno pri\u010devanje, drugo pa je le ponovitev prvega! <\/span><\/span>Tako tukaj nima nikakršnega pomena število imen o\u010detov, dokler je njihovo pri\u010devanje zgolj  ponovitev!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              d.)  Obe pri\u010di sta morala dobiti u\u010den\u010dev evangelij v svoje roke:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kako bi lahko sprejeli pri\u010devanje osebe, o kateri nih\u010de ni\u010d ne ve? To pomeni, da mora biti ta evangelij prisoten in v rokah o\u010deta Cerkve in potem morajo dokazati oziroma pri\u010dati, da je ta evangelij napisal eden od Kristusovih u\u010dencev! Glede na to, kdo je torej prejel ta izvirni evangelij v svoje roke od enega izmed Kristusovih u\u010dencev? <\/span><\/span>In kdo mu ga je dal? Kje se je to zgodilo in kdo je bil pri\u010da? Kje je ta izvirni evangelij in kam je izginil?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              d.)  Iskrenost in zaupnost:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pri\u010de morajo biti znane po svojem vzornem vedenju in pravi\u010dnosti, iskrenosti in zaupnosti v svojih skupnostih oziroma dru\u017ebah in med o\u010deti Cerkve.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Navedbe oziroma citati o\u010detov:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Besede iz navedb o\u010detov ka\u017eejo, da so imeli v rokah izvirni evangelij in ga nato navajajo! Toda v resnici so navedbe o\u010detov posledica dveh stvari:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prvi\u010d<\/span><\/span><\/span><\/strong>:<\/span><\/span><\/strong>njihovi citati oziroma navajanja niso bili citati iz samega evangelija, ampak iz zgodb, ki so se ustno širile med ljudmi o dogodkih, ki so se zgodili s Kristusom in njegovimi govori, in te zgodbe so bile nato napisane v stotih evangelijih. Dokaz za to je, da tisto, kar je citiral eden od o\u010detov iz teh zgodb, ni napisal zdraven oziroma skupaj s temi zgodbami, da je to citiral iz tega in tega evangelija.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Drugi\u010d:<\/span><\/span><\/span><\/strong>imenovanje enega od o\u010detov dolo\u010denega evangelija ne pomeni zagotova potrditev imena avtorja tega evangelija. Nekateri od teh o\u010detov so verjeli, da ima Irenej u\u010ditelja po imenu Polikarp, in da je Polikarp u\u010denec Janeza, sina Zebedejeva  ter  da je Polikarp izpovedal oziroma pri\u010dal, da je Janezov evangelij napisal Janez, sin Zebedejev. Zaradi tega so verjeli in sprejeli Janezov evangelij na podlagi tega, kar je Irenej povedal, in ne na podlagi tega, da bi oni sami preverili identiteto pisca tega evangelija!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. Rokopisi na papirusu:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev pravi, da ima na tiso\u010de kopij papirusov, veliko število rokopisov napisanih na \u017eivalskih ko\u017eah, in veliko starodavnih prevodov, vendar to dejansko ni mogo\u010de šteti za dokaz <\/span><\/span>avtenti\u010dnosti<\/span><\/span>oziroma pristnosti štirih evangelijev iz naslednjih razlogov:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1) Tukaj ni poduk v številu izvodov in prevodov, ker je na tiso\u010dih izvodov le ponovitev brez sklicevanja na prvo (originalno) podlago! Podobno kot la\u017ene novice, ki jih lahko prenašajo vsi mednarodni \u010dasopisi, zato ni pomembno in ni poduka v številu \u010dasopisov, ker se novice prenašajo drug od drugega, ne da bi preverili pristnost izvirnih novic.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2) Trditev, da obstaja na tiso\u010de izvodov in prevodov, ne pomeni, da je na tiso\u010de izvodov celotne Nove zaveze, ampak so v resnici razpršeni fragmenti. Na tiso\u010de papirusov je majhnih kosov, papirus vsebuje eno ali dve Pavlovi poslanici oziroma pismi in papirusi z nekaj verzi Razodetja ali nekateri verzi dolo\u010denega poglavja dolo\u010denega evangelija in to bomo obravnavali v naslednjem poglavju, \u010de bo Bog hotel.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3)  Na tiso\u010de izvodov, ki jih hrani Cerkev, dejansko niso bile napisane v istem stoletju, ampak so bile napisane od drugega do petnajstega stoletja! \u010ce \u017eeli Cerkev navajati (kot dokaz) kopije iz sedmega ali štirinajstega stoletja, zakaj ne bi navajala na milijarde  izvodov, ki so trenutno natisnjeni iz štirih evangelijev po vsem svetu in v vseh obstoje\u010dih jezikih? Kako lahko Cerkev doka\u017ee veljavnost štirih evangelijev z rokopisi, napisanimi v zadnjih stoletjih oziroma stoletjih po dogodkih, opisanih v njih? Zato ne bomo upoštevali nobenega rokopisa ali prevoda iz katerega koli drugega obdobja,  razen drugega stoletja, ki je najbli\u017eji datumu pisanja izvirnih evangelijev.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4)  Glede izvodov, napisanih v <\/span><\/span>drugem stoletju<\/span><\/span><\/span>, \u010de govorimo samo o štirih evangelijih in pustimo ob strani Pisma in Razodetje, ugotovimo, da je novozavezni inštitut za besedilno raziskovanje <\/span><\/span>(The Institute for New Testament Textual Research (INTF))<\/span><\/span><\/span>registriral <\/span><\/span>samo deset evangelijev<\/span><\/span><\/span>, ki morda izvirajo iz drugega stoletja. Tako je število izvodov, ki jih navaja Cerkev pri dokazovanju le deset izvodov in ne tiso\u010de izvodov, kot trdi! Poleg tega po resnem preu\u010devanju vsakega papirusa posebej ugotovimo, da mnogi od njih dejansko ne segajo v drugo stoletje, ampak v tretje ali \u010detrto stoletje, in to bomo obravnavali v naslednjem poglavju, \u010de bo Bog hotel.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5) Teh deset papirusov drugega stoletja, od katerih je ve\u010dina pravzaprav zelo majhnih kosov, ne more dokazati veljavnosti štirih evangelijev. V  naslednjem poglavju bomo, \u010de bo Bog hotel,  postavili slike tistih majhnih kosov  vsakega papirusa.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              6)  Cerkev priznava, da nobena od obstoje\u010dih kopij, rokopisov in prevodov ni bila prepisana iz originalnih evangelijev, ampak so kopije drugih kopij te pa spet drugih kopij itd.!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7)  Kar zadeva izvirne evangelije, Cerkev priznava, da so bili vsi izgubljeni zelo zgodaj in da ni bila shranjena nobena kopija, niti nobena kopija tistih, ki so bili prepisani neposredno iz njih, ker so bili vsi napisani na papirusih, to pa je papir, ki se hitro uni\u010di. Vendar pa je v resnici  trditev Cerkve, da so bili izvirni evangeliji in kopije, ki so bile prepisane neposredno iz izvirnikov, izgubljeni, ker so bili napisani na papirusu, napa\u010dna, saj so vsi papirusi faraonske dobe, napisani pred nekaj tiso\u010d leti, še vedno  v naših rokah in niso bili uni\u010deni. Kar zadeva izvirne kopije štirih evangelijev, nam dejansko nih\u010de od o\u010detov zgodnje Cerkve, ki so \u017eiveli v prvi polovici drugega stoletja, ni omenil, da bi jih videl ali imel v posesti kadar koli oziroma v katerem koli \u010dasovnem obdobju, to pomeni, da so resni\u010dno \u017ee bili izgubljeni  v manj kot pol stoletja ali pa so resni\u010dno bili prvotno napisani sredi drugega stoletja in ne v prvem stoletju!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Tudi \u010de predpostavimo, da so bile izvirne  kopije štirih evangelijev izgubljene, ker so bile napisane v papirusu, kako je mogo\u010de, da ni pre\u017eivel niti en evangelij in niti ena stran  od vseh teh evangelijev? <\/span>Kako to, da so izginile vse strani in vsi evangeliji? Papirus se lahko pokvari in njegovi robovi in prazni del okrog besedila se lahko malo razjedo, vendar ne izhlapi kot plin! Poleg tega, kako Cerkev kljub velikemu pomenu ni ohranila izvirnih evangelijev, kljub temu pa je ohranila kopije drugega, tretjega in \u010detrtega stoletja, \u010deprav so zapisane tudi na papirusu?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V resnici ne obstajajo <\/span>''originalni evangeliji''<\/span><\/span>, zato Cerkev ni skrbela, da bi ohranila katerokoli kopijo od njih. To bomo razlo\u017eili v naslednjih poglavjih, \u010de bo Bog hotel.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n8) Cerkev priznava, da vsi grški papirusi nimajo velike veljave, ker so jih napisali nekvalificirani ljudje (nestrokovnjaki). Na spletni strani svete Takle Haymanot  koptske pravoslavne cerkve lahko beremo naslednje:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "Vsi naši najstarejši grški rokopisi v Novi zavezi so zapisani na papirusih in segajo v \u010dasovno obdobje  iz sredine drugega stoletja  do \u010detrtega stoletja po Kr., toda samo en papirus s številko  (P74) pa izvira  iz sedmega stoletja. <\/span>\u010ceprav so papirusi nepopolni deli<\/span><\/span>, vendar skupaj predstavljajo pomemben del Nove zaveze, <\/span>in \u010deprav segajo v zgodne obdobje, so izgubili velik del svoje veljave, ker so napisani v pisavi nestrokovnjakov, <\/span><\/span>in zdi se, da v njih  niso posvetili dovolj pozornosti majhnim podrobnostim.”<\/span>[16]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              9) Ko je bilo leta 1502 Erazmu iz Roterdama naro\u010deno, da objavi prvo izdajo Svetega pisma v grš\u010dini<\/span><\/span>[17]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>, se Erazmus <\/span><\/span>ni opiral <\/span><\/span><\/span>na<\/span><\/span>zgodnje grške razli\u010dice (izvode)<\/span><\/span><\/span>iz 2., 3. in 4.stoletja, napisane v aleksandrijski besedilni vrsti<\/span><\/span>[18]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>zaradi strahu pred nepravilnostmi, ki bi jih lahko vsebovali, <\/span><\/span><\/span>zato se je Erasmus opiral na <\/span><\/span>kasnejše grške izvode<\/span><\/span><\/span>, napisane v bizantijski besedilni vrsti.<\/span><\/span>[19]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>Tretja izdaja Erazma je izdaja, na kateri je temeljila izdaja kralja Jamesa.<\/span><\/span>Ker Erasmus ni mogel dobiti popolne grške razli\u010dice, je uporabil na desetine grških razli\u010dic, da jih je mogel kombinirati in dopolnjevati ter tako dobil Novo zavezo v grš\u010dini!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Teolog Bart Ehrman<\/span><\/span><\/span><\/strong>[20]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>je o <\/span><\/span><\/span><\/strong>kan<\/span><\/span><\/span><\/strong>ó<\/span><\/span><\/span><\/strong>ni\u010dnosti<\/span><\/span><\/span><\/strong>  (pristnosti) evangelijev odgovoril:<\/span><\/span><\/span><\/strong>
              \r\nV eni od razprav o zanesljivosti oz. pristnosti evangelijev je Bart Ehrman dejal:<\/span><\/span>
              \r\n''Ko sem bil vernik Biblije in sem obiskoval Institut moderne Biblije (Moody Bible Institute) preden sem za\u010del resno preu\u010devati Novo zavezo,  za\u010del njeno branje  v grš\u010dini in preden sem za\u010del brati knjige resnih komentatorjev oz. razlagalcev Biblije, sem bil popolnoma prepri\u010dan, da evangeliji ne vsebujejo le izro\u010dila o\u010dividcev, ampak da sta jih tudi napisala dva o\u010dividca: Matej in Janez; in dva  od tesnih spremljevalcev oseb, ki sta bila o\u010dividca, to sta Marko in Luka. <\/span><\/span>Intenzivno raziskovalno delo spreminja tvoje mnenje o stvareh, vendar no\u010dem, da mislite, da je to razlog, da ne uporabljate svojih mo\u017eganov. Tudi \u010de si evangeli\u010danski vernik, najbolj gore\u010de Biblije na svetu, moraš vedeti, da ti je Bog dal mo\u017egane. Uporabi svoje mo\u017egane, in Craig (eden izmed udele\u017eencev razprave) in jaz se strinjava s tem; Gospod ti je dal mo\u017egane, da razmišljaš z njimi ter uporabljaš logiko, zato te je Gospod naredil za \u010dloveka, namesto mehkušca. Ne bojte se uporabljati svoje inteligence, \u010de \u017eelite izvedeti resnico.  Resnica morda ni tisto, kar so ti rekli, \u010de pa je resnica, ji morate verjeti, ne be\u017eite pred njo! Ko sem vse bolj in bolj u\u010dil uporabljajo\u010d svojo inteligenco, kot vernik evangelija in se z njim molil, sem se prepri\u010dal, da Biblija ni napisana s posredstvom o\u010dividcev, niti s posredstvom ljudi, ki so poznali te o\u010dividce!”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prva to\u010dka: ki je najbolj jasna in jo morate upoštevati, je, da ''sami evangeliji ne trdijo, da so bili napisani s posredovanjem pri\u010d'!  Vsi so anonimni! Naslove v svojih evangelijih, "Evangelij po Mateju" itd., so dodali poznejši uredniki in jih niso dali originalni avtorji. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Druga to\u010dka: ''Noben od evangelijev ne trdi, da ga je napisala oseba, kateri se prepisuje ta evangelij.''  Ne trdijo, da so jih napisali s posredovanem o\u010dividcev, niti ne trdi, da so bili napisani s posredovanjem oseb po imenu Matej, Marko, Luka in Janez. Ta imena so poznejša cerkvena tradicija, ki so jih dodali evangelijem. Ta tradicija se je za\u010dela pojavljati  šele pribli\u017eno sto let po pisanju teh evangelijev.  <\/span><\/span>Nekateri ljudje menijo, da se vodja zgodnje Cerkve, imenovan Papij<\/span><\/span><\/span>,<\/span><\/span><\/span>sklicuje da je videl oba Marka in Mateja, vendar <\/span><\/span>obstajajo dejansko zelo trdni razlogi, da mislimo, da se Papij ne sklicuje na Marka in Mateja<\/span><\/span><\/span>, <\/span><\/span><\/span>o katerima govori. Prvi, ki je omenjal Mateja, Marka, Luko in Janeza, <\/span><\/span>je bil Irenej, leta 180 po Kr<\/span><\/span><\/span>, ve\u010d kot sto let po tem, ko so bile te knjige napisane.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Po mojem mnenju so evangeliji, ki so prispeli do nas neznani oz. anonimni, ne vemo njihovih imen in niso napisana na podlagi pri\u010devanj o\u010dividcev.  Toda pomembna  to\u010dka , ki jo \u017eelim omeniti je, da \u010detudi so bili evangeliji napisani s strani o\u010dividcev ali \u010de vsebujejo  pri\u010danje  o\u010dividcev, to ne pomeni zagotovilo, da so bili natan\u010dni! Pomislite na naš trenutni pravni sistem. Ali so o\u010dividci vedno natan\u010dni v svojem poro\u010danju? \u010ce je odgovor pritrdilen, zakaj se zahteva pri pri\u010devanju na sodiš\u010du, da bo poklicano ve\u010d o\u010dividcev in ne samo en o\u010dividec? \u010ce bi bili o\u010dividci 100 odstotno  natan\u010dni v svojih poro\u010dilih oziroma izjavah, zakaj bi potem potrebovali dodatne pri\u010de? \u010ce \u017eelimo izvedeti, kaj se je zgodilo, bi mi preprosto le vprašali enega od njih.  O\u010dividci ne dajo vedno vseh  informacij popolno in  pravilno. Toda tudi \u010de bi to storili, to ne bi bilo pomembno, saj se za Novo zavezo ne trdi, da je napisana s posredništvom o\u010dividcev in njo v resnici niso napisali o\u010dividci.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pisci evangelijev so \u017eiveli 40, 50 ali 60 let po Jezusovi smrti. Evangelije so pisali v grš\u010dini, Jezusov jezik pa je bil aramejski. Ti pisci evangelijev so \u017eiveli v razli\u010dnih dr\u017eavah (krajih) in so \u017eiveli v poznejših desetletjih. Kje so dobili informacije? Niso bili Jezusovi privr\u017eenci oz. sledniki in tudi ne trdijo, da so bili Jezusovi u\u010denci. Evangelije so napisali drugi ljudje desetletja pozneje in v drugem jeziku in kje so dobili vse te informacije? (Odgovor) Slišali so zgodbe o Jezusu, ki so se prenašale leto za letom za letom, desetletje za desetletjem za desetletjem, dokler pisci evangelijev, ki so \u017eiveli v drugih dr\u017eavah in govorili druge jezike, niso slišali teh zgodb! Kaj se zgodi z vsemi temi zgodbami, ko se je kon\u010dalo ustno prenašanje? Spremenile so se! <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pisci evangelijev se med seboj ne strinjajo, ker so se zgodbe, katerih prenos je bil kon\u010dan, znova in znova skozi \u010das spreminjale, v\u010dasih pa so zgodbe spreminjali tudi sami pisci evangelijev!In to je tisto, kar vam ne morejo re\u010di oziroma razlo\u017eiti krš\u010danski teološki u\u010denjaki. Oni govorijo le na splošno o tem, kakšen je bil Jezusu<\/span><\/span>in lahko povedo stvari, ki jih je storil Kristus. Toda oni vas ne morejo obvestiti o podrobnostih, s katerimi bi se strinjali. Zakaj se krš\u010danski teologi ne strinjajo med seboj? Zaradi tega, ker je (v njej) veliko nasprotij in Biblija je zelo nezanesljiva knjiga.<\/span><\/span>[21]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

                   <\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              III. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              DESET PAPIRUSOV IZ DRUGEGA STOLETJA<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kot smo \u017ee omenili v prejšnjem poglavju, trditev Cerkve, da ima na tiso\u010de papirusov, ne more veljati za dokaz pristnosti štirih evangelijev, saj nas tukaj zanimajo  razli\u010dice kopij, ki so po najbolj izbranem mišljenju iz drugega stoletja in se nanašajo samo na štiri evangelije, pri \u010demer pustimo ob strani Pisma in Razodetje! Novozavezni inštitut za besedilno raziskovanje <\/span><\/span>(The Institute for New Testament Textual Research (INTF))<\/span><\/span><\/span>je<\/span><\/span>registriral samo deset rokopisov,  ki morda izvirajo iz drugega stoletja. Vendar pa po resnem preu\u010devanju vsakega papirusa posebej ugotovimo, da datum pisanja ni pravilen, ker temelji na paleografiji. Poleg tega so teh desetih papirusov odkrili pred kratkim, v dvajsetem stoletju, potem ko so se izgubili ve\u010d stoletij, torej jih Cerkev skozi stoletja ni ohranila in ne ve, kdo jih je napisal, njegovo zanesljivost in zaupnost!  \u010ce teh papirusov niso ohranili in zaš\u010ditili predniki oziroma prvi, kako jih lahko navajajo oziroma pri\u010dajo o njih sodobniki!? Teh deset papirusov je:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n1. Papirus (P52): <\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Zgodovina njegovega pisanja se med teologi razlikuje. Ve\u010dina teologov odlo\u010dno trdi, da sega v leto 125 po Kr., trdijo, da je to najstarejši papirus, ki ga najdemo v spisih oz. knjigah prvih kristjanov. Njihov namen s temi trditvami je, da poskušajo zavajati ljudi, da je bil ta kos papirusa morda prepisan neposredno iz izvirnega Janezovega evangelija in da so bile v tistem \u010dasu kopije Janezovega evangelija razposlane oziroma razširjene v mnogih dr\u017eavah oziroma krajih. Ta kos papirusa so odkrili v Egiptu leta 1920.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prav tako so njihove trditve poskus potrditve, da je bil Janezov evangelij napisan v prvem stoletju, saj so bile njegove kopije razposlane oz. razširjene v prvi \u010detrtini drugega stoletja. Razlog za to je, ker se teološki u\u010denjaki razhajajo glede datuma pisanja Janezovega evangelija, saj nekateri pravijo, da je bilo  to v prvem stoletju, drugi pa, da je bilo v drugem stoletju. \u010ce je bil Janezov evangelij napisan v drugem stoletju, to pomeni, da njegov avtor sploh (prvotno) ne bi mogel biti Janez, sin Zebedejeva in Kristusov u\u010denec!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Drugi teologi trdijo, da ta papirus sega v leto 150, n.št., mnogi drugi u\u010denjaki pa trdijo, da sega v leto 170, n.št. Ve\u010dina najnovejših trenutnih študij ka\u017ee, da lahko ta kos papirusa izhaja iz drugega ali tretjega stoletje naše dobe. Študije iz univerze v Manchestru v Zdru\u017eenem kraljestvu<\/span><\/span>,[22]<\/span><\/sup><\/sup><\/a>katera hrani ta kos papirusa, trdijo, da je najbolj verjetno, da izhaja iz konca drugega stoletja našega štetja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vendar pa je vse to zgolj prevara in špekulacije brez trdne znanstvene podlage, saj je bil datum pisanja tega papirusa ugotovljen po paleografiji (t.j. študija starodavnih spisov), ki preu\u010duje metodo pisanja  in primerjavo z nekaterimi zgodnjekrš\u010danskimi spisi.Toda paleografija ne more dolo\u010diti datuma pisanja tega kosa papirusa iz naslednjih razlogov:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u25cf \u010ce natan\u010dno pogledamo spodnjo sliko, ugotovimo, da je število navedenih besed na tem kosu papirusu premalo, da bi lahko dolo\u010dili na\u010din pisanja in natan\u010dno dolo\u010dili, v katerem letu je bil napisan!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n\u25cf Paleografija ni znanost, ampak zgolj študija, ki lahko dolo\u010di stoletje, v katerem je bil napisan neki papirus. <\/span><\/span>Rezultat morda tudi ni to\u010den, saj lahko pride do napake v stoletju, dveh ali celo treh. Toda, kako so uspeli dose\u010di to natan\u010dno dolo\u010ditev oziroma identifikacijo tisti, ki trdijo, da datum pisanja papirusa sega v leto 125 ali celo 170 n. št.?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              \u25cf Paleografija temelji na primerjanju stila pisanja nekega papirusa s slogom pisanja drugih papirusov istega stoletja. Kako se je torej lahko stil pisanje tega papirusa primerjalo  s stilom pisanja  drugih papirusov iz prve \u010detrtine drugega stoletja, <\/span><\/span>\u010de prvotno sploh ne obstajajo papirusi, ki so bili (ohranjeni) v prvi \u010detrtini drugega stoletja<\/span><\/span><\/span>?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              \u25cf Paleografija temelji na primerjavi stila pisanja, na katerega vplivata dva dejavnika:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              1)<\/span><\/span><\/span>\u010casovni dejavnik:<\/span><\/span><\/span>slog pisanja v angleš\u010dini, ki se je uporabljal v \u010dasu Shakespearea, se zagotovo razlikuje od na\u010dina pisanja, ki se uporablja danes. Vendar ta opredelitev ni natan\u010dna. Tako danes, na primer, najdemo pri prevajanju verskih knjig v angleš\u010dino  veliko  razliko med prevajalci v stilu pisanja in izbiri besed. Nekateri pišejo v sodobnem jeziku in uporabljajo besede, ki jih najdemo v sodobnih knjigah, drugi pa ho\u010dejo pove\u010dati podobo svetosti  tem verskim  knjigam  tako, da izberejo starodavne besede, ki bi lahko spominjale na Shakespearov slog pisanja. <\/span><\/span>Zato je danes neko knjigo mogo\u010de prevesti, vendar v pisnem slogu oziroma stilu, podobnem tistemu, ki je bil uporabljen pred 400 leti! Poleg tega duhovniki današnje grške pravoslavne cerkve opravljajo svoje molitve v starogrškem in ne v sodobnem grškem jeziku, ki se uporablja v našem \u010dasu, vsi uradni dokumenti, ki jih je objavila grška pravoslavna cerkev, pa so napisani v starogrškem in ne v sodobni jezik, prav tako tudi vsi uradni dokumenti, ki jih je objavil pape\u017e v Vatikanu, so objavljeni v latinš\u010dini in ne v italijanš\u010dini!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               2<\/span><\/span><\/span>)<\/span><\/span><\/span>Dejavni prostora oziroma mesta (kraja):<\/span><\/span><\/span>kot vemo, so bili vsi starodavni papirusi, ki so prispeli do nas (so bili nedavno najdeni), napisani v grš\u010dini, toda v tistem obdobju so v mnogih dr\u017eavah govorili grški jezik in je bil razširjen. Vendar se slog tistih, ki so v Gr\u010diji govorili grško, razlikuje od sloga tistih, ki so grško govorili v Egiptu, Siriji ali Palestini. \u010ce torej re\u010demo, da \u017eelimo s pomo\u010djo paleografije dolo\u010diti na\u010din pisanja dolo\u010denega papirusa, ali bomo ta stil pisanja primerjali s stilom, ki se uporablja v Egiptu, Gr\u010diji ali Palestini ali kaj?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Dimenziji tega kosa papirusa sta le 9 x 6 cm, napisana na obeh straneh; na sprednji in zadnji strani. Sprednja stran vsebuje sedem nepopolnih vrstic iz Janezovega evangelija. Kot lahko vidimo na spodnji sliki, te vrstice vsebujejo le nekaj prekinjenih oziroma nepovezanih besed iz 18.poglavja, od 31. do 33. verza. Zadnja stran pa vsebuje le nekaj prekinjenih oz. nepovezanih besed iz 37. in 38. verza  istega poglavja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \"..\/Downloads\/P52_verso.jpg\"\"..\/Downloads\/P52_recto.jpg\"\"..\/Downloads\/500px-Rylands_papyrus.jpg\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              2. Papirus (P64):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Datum njegovega pisanja je predmet polemike oziroma razhajanja, saj nekateri mislijo, da je bil napisan v \u010detrtem stoletju, drugi v tretjem stoletju in tretji v drugem stoletju,  vsa ta pribli\u017ena dolo\u010danja datuma temeljijo na paleografiji. Ta del papirusa so odkrili v Egiptu in vsebuje le nekaj prekinjenih oz. nepovezanih  besed iz Matejevega evangelija, 26. poglavje, verzi 23–31.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              3. Papirus (P67):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta papirus je dopolnilo zgoraj omenjenega (P64), torej oba sta iz iste knjige in vsebuje nekaj prekinjenih oziroma nepovezanih besed iz Matejevega evangelija, 3. poglavje.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \"..\/Downloads\/Papyri%20p67.png\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              4. Papirus (P90):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V skladu s paleografiji ga nekateri teologi uvrš\u010dajo v zadnje obdobje drugega stoletja. Odkrili so ga v Egiptu in vsebuje prekinjene oziroma nepovezane besede  Janezovega evangelija, 18. poglavja, od 36. verza, do 19. poglavja, 7. verza.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              5. Papirus (P104):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V skladu s paleografiji ga nekateri teologi uvrš\u010dajo v zadnje obdobje drugega stoletja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Odkrili so ga v Egiptu. Sprednja stran vsebuje nekaj prekinjenih oz. nepovezanih besed iz Matejevega evangelija, 21. poglavje, verzi 34-37, zadnja stran pa vsebuje sled nejasne pisave iz 43. in 45. verza istega poglavja. V tem papirusu ni 44. verza , kar pomeni, da je bila številka ponarejena in pozneje dodana oziroma vnesena v drugo kopijo!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              6. Papirus (P77):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prevladuje mnenje nekaterih, da datum njegovega pisanja sega v konec drugega ali za\u010detek tretjega stoletja v skladu s paleografijo. Ta papirus vsebuje le nekaj pretrganih oz. nepovezanih besed iz Matejevega evangelija iz 23. poglavja , verzi 30–39.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              7. Papirus (P103):<\/span><\/span><\/strong>
              \r\nNekateri domnevajo, da je ta papirus dopolnilo zgoraj omenjenega (P77), kar pomeni, da izvirajo iz iste knjige. Ta papirus vsebuje le nekaj pretrganih  oziroma  nepovezanih besed iz Matejevega evangelija, 13. poglavje, 55. in 56. verz ter 14. poglavje, verzi od 3 do 5.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              8. Papirus (P66):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta papirus je del zbirke papirusov, znane pod imenom Bodmer papirus, odkrit v Egiptu leta 1952 in je dobil ime po svojemu kupcu Martinu Bodmerju.
              \r\nPo besedah Martina Bodmerja zgodovina papirusa sega v za\u010detek tretjega stoletja v skladu s paleografijo. Vendar je po obse\u017eni študiji papirusa teolog Brent Nongbri potrdil, da sega v sredino \u010detrtega stoletja, upoštevajo\u010d njegovo obliko, njegovo literarno strukturo, uporabljeni na\u010din pisanja in njegov izvor.
              \r\nToda raziskovalec bizantinske zgodovine Herbert Hunger je trdil, da morda ta papirus sega v drugo stoletje! Tako institut za raziskovanje novozaveznega besedila zanemarja datum (tega papirusa), ki ga je dolo\u010dil Martin Bodmer in to je tretje stoletje in datum, ki ga je dolo\u010dil po obse\u017enih študijah dr. Brent Nongbri in to je sredina  \u010detrtega stoletja, toda institut se oklepa oziroma dr\u017ei datuma izhajanja tega papirusa, ki ga je dolo\u010dil Herbert Hanger, ki ni strokovnjak za paleografijo, ampak je raziskovalec bizantinske zgodovine, in to je, da je papirus napisan v drugem stoletju!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Papirus vsebuje naslednje dele Janezovega evangelija: od 1. poglavja, 1. verza, do 6. poglavja, 11. verza; od 6. poglavja, 35.verza, do 14. poglavja, 26.verza; 14. poglavje  vsebuje tudi verze 29 in 30; 15. poglavje, verzi 2–26; 16. Poglavje  vsebuje tudi verze 2, 3, 4, 6 in 7; od 16. poglavja, 10. verz, do 20. poglavja, 20. verza; 20. poglavje  vsebuje tudi verze 22 in 23; od 20. poglavja, 25. verza  do 21. poglavja, 9. verza; in 21. poglavje, vsebuje tudi verze 12 in 17.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              9. Papirus (P75):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta papirus je del zbirke papirusov, znane kot Bodmer papirus. Datum pisanja papirusa po mnenju <\/span><\/span>Martina Bodmerja<\/span><\/span>sega v konec drugega stoletja ali v za\u010detek tretjega stoletja. Vendar je teolog Brent Nongbri potrdil, da slog pisanja papirusa spominja na slog, ki je bil uporabljen v \u010detrtem stoletju, saj je isti slog, kot  je bil uporabljen v  rokopisu Vatikanskega kodeksa (Codex Vaticanus)  iz \u010detrtega stoletja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta papirus vsebuje naslednja poglavja iz Lukovega  evangelija: od 3. poglavja, 18. verza do 4. poglavja  2. verza; od 4. poglavja, 34. verza, do 5. poglavja, 10. verza; od 5. poglavja, 37. verza, do 18. poglavja , 18. verza; in od 22. poglavja, 4. verza, do 24. poglavja , 53. verza.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n


              \r\nPrav tako ta papirus vsebuje tudi naslednja poglavja  iz Janezovega evangelija: od 1. poglavja, 1. verza vse do 11. poglavja, 45. verza; in 11. poglavje, od 48. do 57. verza; in 12. poglavja, od 3. verz, vse do 13. poglavja, 19. verz; in od 14. poglavja, 8. verz, do 15. poglavja, 10. verza.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \"..\/Downloads\/P75-Bodmer14-Lk24-51-Jn1-1-16.gif\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              10. Papirus (P98):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta papirus predstavlja le majhen del knjige Razodetja, od 1. poglavja, 13. verza do 2. poglavja, 1. verza. Po paleografiji nekateri menijo, da verjetno izvira iz drugega stoletja. Ker se ne nanaša na štiri evangelije, ki so tema te naše knjige, se o njemu  ne bomo poglabljali.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              11. Papirus (P46):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta papirus vsebuje nekaj Pavlovih poslanic. Po paleografiji nekateri menijo, da izvira iz konca drugega stoletja ali za\u010detka tretjega stoletja. Ker se ne nanaša na štiri evangelije, ki so tema te naše knjige, se o njemu ne bomo poglabljali.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              12. Rokopis (0189):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta rokopis vsebuje odlomke iz knjige Apostolska dela, 5. poglavje, od 3. do 21. verza. Nekateri menijo, v skladu s paleografijo, da najverjetneje izvira iz konca 2. stoletja ali za\u010detka 3. stoletja. Ker se ne nanaša na štiri evangelije, ki so tema te naše knjige, se o njemu ne bomo poglabljali.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Povzetek tega poglavja:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n1. Ve\u010dina od teh desetih papirusov, ki jih je dolo\u010dil “<\/span><\/span>Institut za raziskovanje novozaveznega besedila'', so ve\u010dinoma kosi oziroma majhni deli<\/span><\/span>, ki jih ni mogo\u010de uporabiti za dokazovanje oziroma ne dokazujejo ni\u010desar.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n2. Vse, kar je omenjeno o datumu pisanja teh delov papirusa, so le domneve, ki temeljijo na paleografiji.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n3. Zgodnja Cerkev ni ohranila nobenega od teh papirusov in ti so bili izgubljeni stoletja, dokler jih niso našli v Egiptu v dvajsetem stoletju.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4. Ko dobro pogledamo slike teh papirusov, se vprašamo: Kako lahko sodobna cerkev dokazujo\u010d navaja te kose, ki jih o\u010detje zgodnje Cerkve niso ohranili?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n5. Ti kosi papirusa nimajo znanega izvora, ni znano,kdo jih je napisal in pod nadzorom katere cerkve so napisani. Vendar pa trenutno v vseh sodobnih biblijskih izdajah najdemo podpis enega od patriarhov in pe\u010dat njegove cerkve ter celo uvod tega patriarha ali cerkve v tej dolo\u010deni izdaji ali na Novi zavezi na splošno.
              \r\nKar zadeva teh deset papirusov, ne najdemo nobene besede oziroma izraza, ki bi na primer govorila o tem, da so bile to kopije oziroma prepisi ali prevodi, ki jih je naredil ta in ta duhovnik pod nadzorom teh in teh duhovnikov in jih je odobrila komisija za recenzijo in jezikovni pregled in je izvršena kopija oziroma prepis in prevod, ki temelji na izvirni razli\u010dici tej in tej, ki jo je ta in ta cerkev ohranile pod nadzorom tega in tega patriarha!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              IV. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              NE OBSTAJA TAKO IMENOVANI IZVIRNI EVANGELIJ ZA ŠTIRI EVANGELIJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nNiti Cerkev niti o\u010detje zgodnje cerkve se niso ukvarjali z ohranitvijo izvirnih evangelijev, ker <\/span><\/span>ne obstaja tako imenovani ''izvirni evangelij''<\/span><\/span><\/span>! Izraz "izvirni evangelij" pomeni, da je eden od Kristusovih u\u010dencev napisal izvirni evangelij in ga nato izro\u010dil enemu izmed svojih u\u010dencev od o\u010detov zgodnje Cerkve ali ga je sprejela od njega ena od cerkva in ga shranila v svoji knji\u017enici! Toda to se ni nikoli zgodilo z nobenim evangelijem.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V resnici so zgodbe in dogodke, pri katerih je sodeloval Kristus (mir z njim), neznani ljudje opisali v ve\u010d sto knjigah. Konec drugega stoletja so bile štiri od teh knjig izbrane in pripisane Kristusovim u\u010dencem, dali so jim lastnost svetosti, da bi  pridobili njihovo sprejemanje pri ljudeh!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Racionalna vprašanja o izvirnih evangelijih:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kot je dobro znano, so vsi evangeliji napisani na papirju in niso le ustne izjave, ki jih ljudje prenašajo ustno. Kje so torej izvirne razli\u010dice oz. kopije teh evangelijev? \u010ce je bil Janez, Zebedejev sin, avtor Janezovega evangelija, kje ga je napisal in komu ga je dal? <\/span><\/span>Ali ga je dal dolo\u010deni cerkvi? Kako se je potem pojavil ta izvirni evangelij? Ali je ta cerkev izjavila, da je pri njej izvirna verzija Janezovega evangelija in da ga je prejela iz roke Janeza, sina Zebedejevega? Ali je tam kakšna pri\u010da o tem? Kje je tista originalna razli\u010dica Janezovega evangelija? Kako to, da ta cerkev ni ohranila svoje najpomembnejše knjige, ki jo je imela pri sebi? \u010ce je bil Janez, Zebedejev sin, resni\u010dno avtor Janezovega evangelija, kako je mogo\u010de, da najdemo v cerkveni definiciji tega evangelija izraz “<\/span><\/span>najverjetneje je avtor tega evangelija Janez sin Zebedejev<\/span><\/span><\/span>”<\/span><\/span><\/span>?! Ali je stvar dvomljiva ali jasna s kategori\u010dno oz. odlo\u010dno jasnostjo?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              V. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              PISMA NEZNANEGA IZVORA V NOVI ZAVEZI<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Izvor in avtor Pisma Hebrejcem nista znana:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Da, Cerkev je svojo sveto knjigo sestavila iz knjig, katerih izvor in avtorji niso znani! Dokaz za to je Pismo Hebrejcem, to pismo je trenutno prisotno v Svetem pismu, \u010deprav Cerkev ne ve, kdo je njen avtor! Za izbiro imena avtorja tega anonimnega pisma je bilo predlaganih ve\u010d imen, kot so Pape\u017e Klement I.,Barnabé, Pavel, Luka, Apolon, Priscile in drugi. Do \u010detrtega stoletja je v zahodnih cerkvah prevladovalo mnenje, da je bil avtor Pisma Hebrejcem Klemen Rimski (Pape\u017e Klement I.), kasneje pa se je spremenilo mnenje in je pripisan apostolu Pavlu. Vendar je Tertulijan to pripisal Barnabi, Origen pa je menil, da bi bil lahko pisec Luka, evangelist. Sprašujemo se, kje se je pojavila ta poslanica oziroma pismo in zakaj Cerkev ne pozna imena njenega avtorja. Kje je Cerkev našla to poslanico oziroma pismo? Ali jo je ena od cerkva predstavila, a je pozabila omeniti, kdo je bil njen avtor? Zakaj je Cerkev to pismo uvrstila oziroma dala v svojo Sveto knjigo in jo pripisala kot Bo\u017ejo besedo, ki jo je navdihnil Sveti Duh?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ceprav avtor tega pisma ni znan, ga je izvirni prevod Svetega pisma kralj James imenoval kot "Pavlovo Pismo Hebrejcem". Vendar je bilo to pripisovanje Pavlu le domneva brez dokazov, saj so zadnje raziskave pokazale, da je to pripisovanje Pavlu napa\u010dno.<\/span><\/span>[23]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>Na\u010din pisanja te poslanice in na\u010din pisanja Pavla je na splošno zelo razli\u010den, teološki pristop je druga\u010den, duhovna izkušnja je druga\u010dna in uporabljen grški besedni zaklad je druga\u010den. Poleg tega v današnjem \u010dasu Cerkev in teologi tudi zanikajo, da je avtor tega pisma Pavel!<\/span><\/span>[24]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              VI. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              HITER PREGLED ZGODOVINE NOVE ZAVEZE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Jasna razlika med štirimi evangeliji in drugim stoletjem našega štetja:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V tem komentarju zgodovine Nove zaveze se bomo omejili na to\u010dke, s katerimi se Cerkev soglasno strinja, tako da bodo te to\u010dke kategori\u010dno dokazljive, tako da bodo stvari spoštovanemu bralcu  jasne  v dokon\u010dni oz. neovrgljivi obliki, z Bo\u017ejim dovoljenjem.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. Uvod uradne grške pravoslavne cerkve v njeni izdaji Svetega pisma v grš\u010dini se glasi:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "Po Kristusovem prihodu v prvem stoletju našega štetja je <\/span><\/span>bila Biblija kristjanov, ki so jo sprejele vse cerkve, samo Stara zaveza <\/span><\/span><\/span>(takrat se ni imenovala Stara zaveza, ker izraz Nova zaveza še ni bil uveden, zato se je takrat imenovala Stara zaveza "Biblija" ali "Zakon in preroki") in so se vsi izrazi, kot so "Sveto pismo pravi", "Zakon pravi" ali "kot je re\u010demo v prerokih", nanašali na Staro zavezo."<\/span><\/span>[25]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Pisateljica Karen Armstrong pravi:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               »Tako kot druge skupine so bili tudi Judje razdeljeni v sekte, ki so bile v sporu. <\/span><\/span><\/span>Prvi kristjani so se smatrali za pravi Izrael <\/span><\/span><\/span>in se niso nameravali lo\u010diti od judovstva ... Prvi kristjani so še naprej \u017eiveli <\/span><\/span>kot Judje in se dr\u017eali svoje vere<\/span><\/span><\/span>... in še naprej posve\u010devali  Toro, spoštovali  soboto in spoštovali zakone, povezani s hrano <\/span><\/span>(to pomeni, da ne jedo svinjine in druge hrane, ki je Judom prepovedana).«<\/span><\/span>[26]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. Karen Armstrong pravi tudi:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "Tri leta po Kristusu se je Pavel spreobrnil v krš\u010danstvo zahvaljujo\u010d razodetju, ki ga je prepri\u010dalo, da ga je Kristus postavil za glasnika, da pokli\u010de nejudovske (poganske)  narode k veri v Kristusa. Vendar Pavel ne samo, da nikoli ni osebno spoznal Kristusa, ampak je bil sprva do njega sovra\u017een,  vendar po spreobrnjenju v krš\u010danstvo je odpotoval v ve\u010d dr\u017eav v Siriji, Mali Aziji in Gr\u010diji, ker je bil pred drugo Kristusovo vrnitvijo odlo\u010den, da bo evangelij prenesel na konce Zemlje, zato je pisal poslanice tistim, ki so se v krš\u010danstvo spreobrnili na njegovih rokah, odgovarjal je  na njihova vprašanja, jim svetoval  in pojasnjeval verski nauk. <\/span><\/span>Pavel ni niti za trenutek pomislil, da piše ''sveto knjigo'',<\/span><\/span><\/span>ker je bil prepri\u010dan, da se bo Kristus vrnil  v \u010dasu njegovega \u017eivljenja, in se ni zavedal njegove ve\u010dnosti, da bodo prihodnje generacije mno\u017ei\u010dno brale njegova pisma."<\/span><\/span>[27]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4. Jezuitski prevod Svetega pisma v uvodu v Novo zavezo pravi:<\/span><\/span><\/strong>
              \r\n»Kristusove besede in pridige apostolov so se dolgo prenašale ustno <\/span><\/span>in zgodnji kristjani niso \u010dutili potrebo po zapisovanju naukov apostolov, šele po smrti zadnjih apostolov, so za\u010dutili potrebo po zapisovanju naukov apostolov<\/span><\/span><\/span>.<\/span><\/span><\/span>Nikoli ni bilo mišljeno, da bo nekega dne treba postaviti vprašanje statusa teh novih del<\/span><\/span>, saj je bilo na za\u010detku ustno izro\u010dilo mnogo bolje kot pisni dokumenti. <\/span><\/span>Zdi se, da je ve\u010dina kristjanov, za\u010denši okoli leta 150 n.št., postopoma, neopa\u017eeno sami od sebe, razen zelo malo njih, prešla na pisno izro\u010dilo in ustvarila novo skupino svetih knjig. Najverjetneje so za\u010deli z zbiranjem <\/span><\/span> Pavlovih poslanic, ki so jih uporabljali v svojem cerkvenem \u017eivljenju. Vendar njihov namen ni bil nikoli sestaviti priloge k sveti knjigi, saj so dogodke, ki so jih opisali, opisali kot svoje vodilo:  <\/span><\/span>Pavlove poslanice so bile napisane  v \u010dasu, ko se ustno izro\u010dilo evangelija ve\u010dinoma ni prenehalo širiti  na jezikih tistih, ki so jih ohranjali, da ne omenjam dejstva, da je Pavel sam ukazal  brati njegova pisma  in jih prenašati med sosednje  cerkve ...<\/span><\/span>Kar zadeva ta pisma, pred za\u010detkom drugega stoletja <\/span><\/span>ni bilo nobenih dokazov, ki potrjuejeo, da se ta pisma lahko uvrš\u010dajo med svete spise <\/span><\/span><\/span>in da imajo pomen, kot ga ima Sveto pismo.Poleg tega <\/span><\/span>se v tem \u010dasu ne pojavlja pomembnost evangelija tako jasno, <\/span><\/span><\/span>kot se pojavlja pomen Pavlovih pisem oz. poslanic.  Da, spisi starejših krš\u010danskih pisateljev niso bili brez dokazov, ki so vzeti iz evangelijev ali aluzij na evangelije<\/span><\/span>, vendar je vsakokrat te\u017eko potrditi ali so bili dokazi vzeti iz <\/span><\/span><\/span> napisanih besedil, ki so bili v rokah teh pisateljev ali pa so se zadovoljili le s tem, da so si zapomnili dele ustnega izro\u010dila. <\/span><\/span><\/span>Kakršna koli naj bo stvar, <\/span><\/span><\/span>vendar pred letom 140 n.št., ni bilo pri\u010devanj, ki bi dokazala, da so ljudje poznali zbirko oziroma ve\u010dje število pisnih svetopisemskih besedil. <\/span><\/span><\/span>Ni omembe, da je bilo katero od teh besedil obvezno in šele v drugi polovici drugega stoletja, so dokazi skozi \u010das postajali vse bolj jasni, da tam obstaja skupina evangelijev z obveznim zna\u010dajem, ki so ga postopoma prepoznavali. Od za\u010detka 150 leta se je za\u010delo odlo\u010dilno obdobje za oblikovanje novozaveznega zakona. <\/span><\/span>Mu\u010denec Justin (ki je \u017eivel med leti 100-165 n. št,) je prvi omenil, da so ''kristjani brali evangelije (ne da bi natan\u010dno vedeli, kaj so ti evangeliji ali \u010de so štirje evangeliji) na nedeljskih sre\u010danjih in jih obravnavajo kot apostolske spise  <\/span><\/span><\/span>-<\/span><\/span><\/span>ali vsaj tisti, ki so tesno povezani z apostoli - in jih uporabljajo in tem spisom dajejo svetopisemski status." \u010ce je tem spisom dat takšen presti\u017e oziroma visok status, se zdi, da nimajo prvotnega apostolskega izvora (ker jih je napisal katerikoli apostol), celo pripoveduje zgodbo o ''Gospodu'' v skladu s tradicijo prenašanja. <\/span><\/span>Vendar je bilo hitro poudarjeno razmerje teh del do apostolov, <\/span><\/span><\/span>, zlasti <\/span><\/span>ker je bila o\u010ditna potreba po zaš\u010diti pred širjenjem navidezno podobne literature<\/span><\/span><\/span>, medtem ko je bila njihova vsebina ve\u010dinoma posledica neumne tradicije, ali celo tega, kar domišljija ustvarja v stanju privida oziroma bledenja…Lahko re\u010demo, <\/span><\/span>da so štirje evangeliji okrog leta 140 prejeli status pravne literature<\/span><\/span><\/span>, \u010deprav jih do takrat v tem smislu niso uporabljali. Vsa Pavlova pisma so bila vklju\u010dena oziroma zavita v zakon tistega dne, ko je v Cerkvi prevladalo mnenje, da je treba pridobiti novozavezni zakon. "<\/span><\/span>              [28]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5. Pojav ve\u010d deset evangelijev:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Številni ljudje so opisali zgodbe o Jezusu v rokopisih, napisanih na papirusu, in dokaz tega je tisto, kar lahko beremo v evangeliju po Luki 1: 1-3: "<\/span><\/span>1<\/span><\/span><\/sup> Ker so \u017ee <\/span><\/span>mnogi poskušali urediti poro\u010dilo o dogodkih<\/span><\/span><\/span>, ki so se zgodili med nami, 2<\/sup> kakor so nam jih izro\u010dili tisti, ki so bili od za\u010detka o\u010dividci in slu\u017eabniki besede, 3<\/sup> <\/span><\/span>sem sklenil tudi jaz<\/span><\/span><\/span>, ko sem vse od za\u010detka natan\u010dno poizvedel,  tebi, nadvse odli\u010dni Teófil, vse po vrsti popisati.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Profesor Hilmi Al-Kumus Jakub je v odgovoru na vprašanje : "Kateri so razlogi, zaradi katerih je Cerkev zbirala pravne knjige?"dejal: "<\/span><\/span>Pojavljanje velikega števila <\/span><\/span><\/span>apokrifnih knjig, <\/span><\/span>ki so la\u017eno pripisane apostolom <\/span><\/span><\/span>in se je pojavilo <\/span><\/span>na desetine evangelijev<\/span><\/span><\/span>, ki opisujejo neresni\u010dne zgodbe, zlasti zajemajo dejstva o otroštvu in mladosti Jezusa Kristusa ter o \u017eivljenju Device Marije itd., ki jih pravni evangeliji niso zbrali oziroma zapisali in je bilo treba lo\u010diti to od tistega in je Cerkev potrdila zakonito kanoni\u010dnost Svetega pisma in zavrgla vse apokrifne knjige."<\/span><\/span>[29]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Enciklopedija  Britannica omenja naslednje: ''V resnici so kristjani do 150. leta po. Kr. <\/span><\/span>Lahko anonimno ali psevdonimno ustvarili spise, pri \u010demer so uporabili ime neke pomembne prepoznane svetopisemske ali apostolske figure <\/span><\/span><\/span>(ime enega od dvanajstih Kristusovih u\u010dencev), <\/span><\/span>saj kristjani to prakso niso šteli za trik ali prevaro<\/span><\/span><\/span>. Razen pisem, v katerih je bila oseba pisatelja jasno potrjena znotraj pisma - kot v Pavlovih pismih, ki imajo zna\u010dilne Pavlove zgodovinske, teološke in slogovne zna\u010dilnosti in ka\u017eejo, da jih je napisal Pavel- so drugi spisi (evangeliji in drugi spisi) dali poudarek na vsebino pisma ali preneseno razodetje, medtem ko se zanemarja omemba avtorja, ker je avtor veljal le kot inštrument ali pri\u010da Svetega Duha ali Gospoda. Ko je bilo pismo preneseno pisno, se je instrument (t.j. avtor evangelija ali pisma) zdel nepomemben (brez povezave s pismom), saj je veljalo, da je pravi avtor Sveti duh. Sredi drugega stoletja n. št., ko je zamudil drugi oz. kon\u010dni prihod Kristusa kot zmagovitega eshatološkega sodnika, ob koncu sveta  in s posledi\u010dnim pove\u010devanjem zavedanja ljudi o zgodovini, postajalo vse ve\u010dje razlikovanje med \u010dasom dvanajstih apostolov in sedanjostjo. Postopno je tudi prenehala uporaba knjig oziroma spisov, ki so jih uporabljali "avtenti\u010dni psevdonimi", kot ime njenega avtorja, <\/span><\/span>v katerih je  resni\u010dni avtor lahko uporabljal te izvirne psevdonime, da se knjiga pripiše Kristusu ali enemu od apostolov in tako knjiga pridobi cerkveno priznanje.''<\/span><\/span><\/span>[30]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              6. Širjenje novosti (novitet) in krivoverstva:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Profesor Hilmi Al-Kumus Jakub je<\/span><\/span> v odgovoru na vprašanje: "Kateri so razlogi, zaradi katerih je Cerkev zbirala pravne knjige?" dejal:"Nujno je bilo potrebno dolo\u010diti zakonitost svetopisemskih spisov zaradi nekaterih novitet in krivoverstva, ki so se za\u010deli širiti.''<\/span><\/span>[31]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>Nekateri od teh krivoverstev so: <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1) Krivoverstvo marcionistov (Markion Sinopski) in razširjenost  njihovega evangelija, ki so ga poimenovali "Evangelij Markiona" ali "Gospodov evangelij"<\/span><\/span>[32]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>v mnogih cerkvah v ve\u010d dr\u017eavah.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               2) Krivoverstvo  ebionitov, ta skupina je sledil "Evangelij Ebionitov" in nato po mnenju nekaterih "Evangelij Hebrejcev".<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               3) Krivoverstvo cerintov  in širjenje njihovega  evangelija, ki so ga imenovali "Cerintov  evangelij" in drugi.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7. Spopadi med verovanji, krivoverstvom in evangeliji:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Jasno nam je, da je zaradi širjenja inovacij in krivoverstev, zlasti v prvem in drugem stoletju, izbruhnil oster spopad med verskimi prepri\u010danji. Tako se je pojavilo na desetine evangelijev, ki so bili la\u017eno pripisani kateremu koli od dvanajstih u\u010dencev, da bi med ljudmi dosegli svetost, sprejemanje in postali prepri\u010dljiv argument za vsako od strani (skupin). Najpomembnejše od teh spopadov je bilo vprašanje bo\u017eanstva Kristusa, Janezov evangelij pa je imel v tem spopadu še posebej pomembno vlogo.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              VII. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              JANEZOV EVANGELIJ IN GRŠKA FILOZOFIJA<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

                                                                                                                   <\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Nenadni pojav Janezovega evangelija:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot smo \u017ee omenili prej, je Irenej okoli leta 180  n.št. prvi omenil obstoj evangelija, ki ga je napisal eden od Kristusovih u\u010dencev. Nekateri trdijo, da so zaradi pojava inovacij in krivoverstev v \u010dasu  Janeza, sina Zebedejeva, duhovniki Male Azije od njega zahtevali, naj napiše evangelij, ki bi dal odgovore  na te novosti in krivoverstva,  vendar so te njihove trditve neresni\u010dne  in brez kakršnih koli dokazov o tem. Poleg tega kako to, da nobena cerkev v Mali Aziji in nobena druga cerkev ni vedela niti slišala  ni\u010desar o obstoju tega evangelija, \u010de so resni\u010dno prosili Janeza, sina Zebedejevega, da ga napiše?!  Zakaj ga nih\u010de od cerkvenih o\u010detov ni vzel za pri\u010do oziroma dokaz v prvem stoletju ali na za\u010detku drugega stoletja in zakaj je prva omemba njegovega obstoja segala v leto 180 našega štetja?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Uporaba Janezovega evangelija za odgovor tistim, ki zanikajo Kristusovo bo\u017eanstvo, krivoverstva in novosti (novitete):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vse informacije, ki so prišle do Cerkve o novostih in krivoverstvu, ki so se pojavile konec prvega stoletja in v za\u010detku drugega stoletja našega štetja, temeljijo na tem, kar je Irenej napisal v svoji knjigi "Proti krivoverstvu", \u010deprav izvirna razli\u010dica te knjige ni  nikoli prispela  v roke Cerkve in se je Cerkev oslanjala na latinski prevod  te knjige in \u010deprav Cerkev nima veliko informacij o samem Ireneju, je Cerkev verjela vsemu, kar je omenjeno v latinskem prevodu njegove knjige!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Irenej je usmeril vojno proti številnim o\u010detom zgodnje cerkve in številnim skupinam zgodnjih kristjanov ter proti številnim evangelijem, ki so bili razširjeni  in so jih pripisovali kateremu od Kristusovih  u\u010dencev! Tako je Irenej imenoval eno od krš\u010danskih skupin z imenom "Ebioniti", kar pomeni, da so ubogi, kritiziral jih je in tudi  njihovo versko prepri\u010danje ter ga imenoval "Novost Ebionitov", kritizirali je tudi evangelij, ki so ga uporabljali, in ga imenoval "Evangelij Ebionitov”! Irenej je tudi kritiziral Markiona  in njegov verski nauk, imenoval ga je ''Novost  Markiona'', kritiziral je evangelij, ki ga je uporabljal Markion, ki je prevladoval v mnogih dr\u017eavah in cerkvah, in ga imenoval »Markionov evangelij«! Kritiziral je Cerinta  in njegov evangelij, ki ga je poimenoval " Cerintov  evangelij ", kritiziral je tudi Karpokrata, ki je sledil tudi "Cerintovemu evangeliju". kritiziral je tudi Saturnina  in Bazilidesa  ter njihova  verska prepri\u010danja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Na koncu je Irenej kritiziral številne o\u010dete zgodnje cerkve in pisal o njih in njihovih verovanjih. Glede na to,  ne moremo vedeti, v kaj so v resnici verjeli, saj imamo samo tisto, kar je Irenej napisal o njih, in nismo dobili  nobenih njihovih spisov, zato nikoli ne bomo vedeli, ali so bili res heretiki ali \u010de so bili na resnici, ker ne bomo  nikoli pridobili njihove resni\u010dne knjige oziroma spise niti njihov govor. <\/span><\/span>Današnja Cerkev ponavlja Irenejeve besede o njih, ne da bi dvomila o tem, kar je rekel. Na primer, bral sem o Cerintu in našel izjavo, da so o\u010detje zgodnje Gerkve kritizirali njega in njegovo krivoverstvo, vendar sem v nadaljevanju branja ugotovil, da so se ob omembi o\u010detov zgodnje Cerkve sklicevali samo na Ireneja!!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Irenej se je v svojih odgovorih na vse, kar je imenoval krivoverstvo, zanašal v osnovi predvsem na Janezov evangelij<\/span><\/span><\/span>. Kot smo \u017ee omenili prej, je zelo verjetno, da je Irenej ta evangelij, iz katerega je citiral oz. navajal, pripisal Janezu, sinu Zebedejeva, Kristusovemu u\u010dencu in trdil, da je bil njegov u\u010ditelj Polikarp u\u010denec Janeza, sina Zebedejeva, zato da bi bil njegov govor resni\u010den oziroma pravilen pred ljudmi in da utrdi verski nauk, za katerega je menil, da je resni\u010den oziroma pravilen.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. <\/span><\/span><\/span><\/strong>Razlika med Janezovim evangelijem in ostalimi tremi evangeliji:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev imenuje evangelije po Mateju, Marku in Luki kot "telesne (oz. somati\u010dne) evangelije", medtem ko Janezov evangelij imenujejo "duhovni (oz.pnevmati\u010dni) evangelij."<\/span><\/span>Poleg tega Cerkev omenja tri evangelije kot "sinopti\u010dne evangelije", ker jih je mogo\u010de postaviti drug ob drugem in so si zelo podobni, saj pripovedujejo iste zgodbe o Kristusu, ki sledijo na splošno istemu zaporedju dogodkov. Razloge za veliko literarno podobnost med sinopti\u010dnimi evangeliji imenujemo "sinopti\u010dni problem", saj izbira besed in vrstni red dogodkov ka\u017eeta, da obstaja odnos med njima. Kar se ti\u010de Janezovega evangelija, je dobil ime "neodvisni evangelij."<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Razlog za pisanje Janezovega evangelija:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Avtor tega evangelija razlaga namen svojega pisanja v 20. poglavju: "<\/span><\/span>30 <\/span><\/span><\/sup>Jezus je vpri\u010do svojih u\u010dencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; 31<\/sup> <\/span><\/span>ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Bo\u017eji Sin,<\/span><\/span><\/span>in da bi s tem, da verujete, imeli \u017eivljenje v njegovem imenu.'' <\/span><\/span>Zato Cerkev verjame, da je bil ta evangelij napisan, da doka\u017ee bo\u017eanskost Kristusa in da je on Mesija, ki so ga Judje pri\u010dakovali.<\/span><\/span>
              \r\nMedtem ko drugi evangeliji o bo\u017eanskosti Kristusa ne re\u010dejo nobene besede, ugotovimo, da Janezov evangelij \u017ee v prvem izrazu za\u010dne trditi o bo\u017eanskem Kristusu v 1.poglavju, 1.verza: »V za\u010detku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog<\/span><\/span><\/span>.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Kraj in slog pisanja Janezovega evangelija:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Glede kraja, kjer je bil napisan ta evangelij, obstaja veliko nestrinjanje. Domnevajo, da je bil morda napisan v Efezu ali Antiohiji ali v Aleksandriji v Egiptu, saj je bil v Aleksandriji odkrit tudi njegova najstarejša ro\u010dno napisana kopija. Poleg tega <\/span><\/span>ima ta evangelij helenski (grški) slog pisanja, ki se prilagaja aleksandrijski misli, na katero je vplival Filon<\/span><\/span><\/span>,<\/span><\/span><\/span>[33]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>aleksandrijski judovski filozof<\/span><\/span><\/span>.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              6.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Citat avtorja Janezovega evangelija iz grške filozofije:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij se za\u010dne z naslednjimi besedami: "<\/span><\/span>V za\u010detku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog<\/span><\/span><\/span>.<\/span><\/span>"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vendar je prvi, ki je uporabil izraz "beseda" <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              (logotipi v grš\u010dini - <\/span><\/span>λ\u03ccγος<\/span><\/span>), bil grški filozof <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Heraklit, ki je \u017eivel med 535-470 <\/span><\/span>pr. n. št. <\/span><\/span><\/span>in <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              menil, da je ''<\/span><\/span><\/span>beseda<\/span><\/span><\/span>" ona dejansko ''<\/span><\/span>univerzalni zakon vesolja<\/span><\/span><\/span>". <\/span><\/span>Dejal je tudi, da je "svet v teko\u010dem in ne trdnem stanju, a bo\u017eanski Logos, noseben in nespremenljiv, ga celotnega dr\u017ei v popolnosti in vodi proces sprememb."<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Številni grški filozofi so izraz "<\/span><\/span>beseda<\/span><\/span><\/span>" uporabljali na razli\u010dne na\u010dine, med njimi pa so Aristotel, Sofist in Platon, ki je "<\/span><\/span>besedo<\/span><\/span><\/span>"  opredelili govore\u010d, da je to "neosebni in nespremenljivi Logos, ki varuje planete v svojih orbitah in dolo\u010da  letne \u010dase."<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta izraz so uporabljali tudi stoi\u010dni filozofi,<\/span><\/span>[34]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>ki so ga opredelili kot "gibljivo bo\u017eansko na\u010delo, ki pre\u017eema vesolje" in tudi kot "aktivno na\u010delo v svetu", ali "um sveta" ali njegov "upravitelj, nekaj, kar razglaša oz. oznanja v svetovnem \u017eivljenju in ki organizira in vodi negativni element sveta, ki je materija. "<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Znotraj helenskega judovstva (judovstvo, na katerega je vplivala grška filozofija in kultura) je Filon, aleksandrijski judovski filozof, ta izraz sprejel v judovski filozofiji in ga opredelil kot: ''prva sila, ki izhaja iz Boga'';   ''nadomestilo podobe'';   ''prvi model vseh stvari'';  ''notranja mo\u010d, ki o\u017eivi stvari in jih medsebojno pove\u017ee'';  ''vmešava se v nastanek sveta, vendar ni Stvarnik'' ;  ''posrednik med Bogom in ljudmi'';   ''<\/span><\/span>vodi ljudi in jim omogo\u010da, da se dvignejo da vidijo Boga, toda njegova vloga je vedno vloga posrednika.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Logotipi so opredeljeni kot "bog", vendar se razlikujejo od Boga z dodanjem znaka za razpoznavanje, ki se doda (oziroma z veliko za\u010detnico) ''Bog'', k logosu  pa se to ne doda (oziroma ni velike za\u010detnice).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Avtor Janezov evangelij je izraz "<\/span><\/span>beseda<\/span><\/span><\/span>" opredelil kot samega Boga in nato Kristusa kot "<\/span><\/span>utelešeno besedo<\/span><\/span><\/span>"!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Na Cerkvene o\u010dete, ki so podpirali Janezov evangelij, je vplivala grška filozofija in apokrifne judovske knjige:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n1) Filon, aleksandrijski judovski filozof, je vplival na o\u010dete zgodnje Cerkve:<\/span><\/span><\/strong>
              \r\nKot smo \u017ee zgoraj omenili, Janezov evangelij nosi helenisti\u010dni (grški) zna\u010daj in je pod vplivom  pisanja filozofa Filona Aleksandrijskega . Filon je uporabljal filozofske simbole za uskladitev judovskih svetih knjig, zlasti Tore, z grško filozofijo. <\/span><\/span>Metafori\u010dna ali simboli\u010dna razlaga Filona je bila zelo pomembna za o\u010dete zgodnjekrš\u010danske Cerkve, ki so njegovo delo in misel sprejemali z velikim navdušenjem in trdili, da bi lahko bil Filon kristjan, ki je skrival svojo krš\u010dansko vero.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nekateri znanstveniki menijo, <\/span><\/span>da je Filon koncept izraza ''beseda'' kot ''na\u010delo bo\u017ejega stvarstva'' mo\u010dno vplival na zgodnje krš\u010damnstvo in da je avtor Janezovega evangelija navedel ta koncept oziroma razumevanje od Filona. <\/span><\/span><\/span>Toda,  medtem ko jo je Filon  izrazil v judovskem filozofskem smislu, jo je avtor Janezovega evangelija  izrazil v krš\u010danskem filozofskem smislu.<\/span><\/span>[35]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Matt Stefon je v svoji knjigi "Judaizem: njegova zgodovina, prepri\u010danje in praksa" dejal: "Uporaba grške filozofije s strani Filona in zlasti Platonove filozofije za uskladitev idej Tore z njegovim razumevanjem  "<\/span><\/span>besede<\/span><\/span><\/span>" kot posrednik med Bogom in svetom, je povzro\u010dila vzpostavitev modernega neoplatonizma, gnosticizma in <\/span><\/span>filozofskega pogleda (vidika) o\u010detov zgodnje Cerkve.<\/span><\/span><\/span>"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2) Vpliv grške filozofije na Justina:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot smo \u017ee omenili, jezuitski prevod Svetega pisma v svojem novozaveznem uvodu pravi, da je mu\u010denec <\/span><\/span>Justin <\/span><\/span><\/span> (ki je \u017eivel v 2. stoletju n.št., med 100-165 n.št.) prvi, ki je omenil, da so" kristjani brali evangelije (ne da bi natan\u010dno navedli, kaj so ti evangeliji<\/span><\/span>in ne navajajo podrobno, ali je bil med njimi eden od štirih evangelijev)  na nedeljskih sre\u010danjih in menili, da so ti evangeliji spisi apostolov."<\/span><\/span> T<\/span><\/span>a citat je dokaz Cerkve v prid obstoja evangelija v sredini drugega stoletja našega štetja. Toda \u010de pogledamo Justinovo biografijo, ugotovimo, da je grška filozofija mo\u010dno vplivala nanj  in je bil eden najvidnejših tolma\u010dev pojma "<\/span><\/span>besede<\/span><\/span><\/span>" (logos) v drugem stoletju našega štetja. Justin je opozoril tudi na obstoj "<\/span><\/span>resni\u010dne religije<\/span><\/span><\/span>", ki je bila pred krš\u010danstvom, in dejal, da so "semena krš\u010danstva" (manifestacije izraza "<\/span><\/span>besede<\/span><\/span><\/span>" skozi zgodovino) \u017ee bila  pred Kristusovo inkarnacijo (utelešenjem) in <\/span><\/span>opozoril, da so mnogi znani grški filozofi v zgodovini <\/span><\/span><\/span>(vklju\u010dno s Sokratom in Platonom), pa tudi tisti, <\/span><\/span>katerih filozofska dela je dobro poznal<\/span><\/span><\/span>, <\/span><\/span>smatrali kristjane za tiste, ki niso spoznali oziroma vedeli <\/span><\/span><\/span>(da so kristjani).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              3) Apokrifne knjige Judov in njihov vpliv na Papija:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               V prvem poglavju  te knjige je bilo re\u010deno, da je Evzebij iz Cezareje pisal  o Papiji, da <\/span><\/span>ni bil zelo pameten \u010dlovek in \u010dlovek z omejenim znanjem, <\/span><\/span><\/span>ker so nanj vplivale  judovske apokrifne knjige in je zato  <\/span><\/span>dobesedno verjel v materialisti\u010dno ''tiso\u010dletno kraljestvo'' ter prenašal izmišljene zgodbe in \u010dudne nauke.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4) <\/span><\/span><\/strong>Vpliv grške filozofije na Klemna Aleksandrijskega:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Klemen iz Aleksandrije je bil direktor katehetske šole v Aleksandriji in eden najpomembnejših zagovornikov Janezovega evangelija. Iz njegovih treh najpomembnejših knjig lahko jasno razberemo, <\/span><\/span>kako mo\u010dno je bil pod vplivom grške filozofije in literature<\/span><\/span><\/span>, zlasti <\/span><\/span>Platonove filozofije in filozofije stoicizma<\/span><\/span><\/span>, bolj kot kateri koli drugi krš\u010danski mislec tistega \u010dasa. Njegov u\u010ditelj  je bil <\/span><\/span>grški svetnik in filozof Pantaenus<\/span><\/span><\/span>,<\/span><\/span><\/span>ki je bil slavni poganski stoi\u010dni filozof, ki se je pozneje spreobrnil  v krš\u010danstvo. Pantaenus se je <\/span><\/span>trudil uskladiti grško filozofijo<\/span><\/span><\/span>, <\/span><\/span><\/span>v kateri je izstopal, <\/span><\/span>z novo krš\u010dansko religijo <\/span><\/span><\/span>in je s svojim delom direktorja aleksandrijske katehetske šole mo\u010dno vplival na krš\u010dansko teologijo. Po njegovi smrti ga je na tem polo\u017eaju nasledil Klemen Aleksandrijski.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Klemen Aleksandrijski je veljal za svetnika v koptski cerkvi, v etiopijski cerkvi in v anglikanski cerkvi. Rimskokatoliška cerkev ga je štela za svetnika in je praznovala njegov  praznik 4. decembra do leta 1586, ko je bilo njegovo ime na ukaz pape\u017ea Klementa VIII., <\/span><\/span>nenadoma izbrisano iz registra mu\u010dencev rimskokatoliške cerkve<\/span><\/span><\/span>. Pape\u017e Benedikt XIV. je napisal pismo portugalskemu kralju Janezu V., v katerem navdušeno opravi\u010duje skrivnost tega izbrisa, ki je temeljila na obstoju nekaterih pokvarjenih naukov v njegovih spisih.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Od u\u010dencev Klemna Aleksandrijskega je bil Origen <\/span><\/span>(c. 184 – c. 253), ki je bil ena najvplivnejših osebnosti zgodnjekrš\u010danske teologije, opisan kot najve\u010dji genij, ki ga je ustvarila zgodnja Cerkev. Delal je kot vodja katehetske šole v Aleksandriji po Klemnu Aleksandrijskem.  Kasneje sta koptska cerkev in kalcedonska cerkev Origenu odvzeli duhovniški (katehetski) \u010din zaradi dogmati\u010dnih napak, s katerimi so se sre\u010devali v njegovih spisih in ker se je v mladosti kastriral, da bi lahko svobodno pridigal in pou\u010deval \u017eenske (kot je to omenil Evzebij Cezarejski o njemu), saj evnuhi niso mogli prejeti duhovniških \u010dinov.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5) Grška filozofija je vplivala na številne o\u010dete zgodnje Cerkve:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Številni o\u010detje zgodnje Cerkve, ki so bili zagovorniki Janezovega evangelija, so bili pod vplivom grške filozofije, ob pregledu njihovega \u017eivljenjepisa lahko ugotovimo, kako mo\u010dno so bili pod vplivom grške filozofije (toda tukaj ni dovolj prostora, da bi jih vse omenili, da knjiga ne bi bila preobse\u017ena).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              6) Tertulijan in njegova sovra\u017enost do grške filozofije:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Tertulijan (ki so ga poimenovali "o\u010de latinskega krš\u010danstva" in "utemeljitelj zahodne teologije") je kritiziral filozofske o\u010dete Cerkve in tiste, na katere je vplivala grška filozofija, kritiziral je  tudi tisto, kar so vnesli od novitet in mitov (izmišljenih stvari) v krš\u010dansko vero, govore\u010d: "Toda kašno je veza med Atenami in Jeruzalemom? Kakšna je povezava med akademijo in cerkvijo? <\/span><\/span>Kakšen je odnos med akademijo in cerkvijo,<\/span><\/span>med krivoverstvom in verniki<\/span><\/span><\/span>?... Mi se resni\u010dno <\/span><\/span>odrekamo tistih, ki so kot novost uvedli stoi\u010dno ali platonsko ali epikureisti\u010dno ali dialekti\u010dno krš\u010danstvo. <\/span><\/span><\/span>Po prihodu Jezusa in Evangelija, nam ni potrebno ni\u010d drugega. Ali obstaja prostor za primerjavo med krš\u010danstvom in filozofijo, med u\u010dencem iz neba in u\u010dencem iz Gr\u010dije, med tistim, ki si prizadeva za \u017eivljenje in tistim, ki si \u017eeli slavo, med tistim, ki gradi in tistim, ki ruši, med tistim, ki varuje resnico in jo oznanjajo in tistim, ki jo pokvari?’’<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nenavadno je tudi to, da je sam Tertulijan zapadel v krivoverstva in uporabljal grško filozofijo in judovske apokrifne knjige.  Ali je verjel v dobesedni in materialni smisel tiso\u010dletnega kraljestva? Poleg tega je bil  eden izmed ustanoviteljev in pobudnikov nauka o Trojici (svetem trojstvu), ki ga je vnesel v krš\u010dansko vero, \u010deprav besede "Trojstvo" nikoli ni omenil na svojem jeziku Kristus niti nobeden  od njegovih u\u010dencev in sploh se ne omenja v nobenem od štirih evangelijev, ki jih Cerkev skuša pripisati u\u010dencem. Proti koncu svojega \u017eivljenja je Tertulijan padel v zelo hereti\u010dni polo\u017eaj in se dr\u017eal montanisti\u010dne doktrine, ki jo je ustanovil Montanus, \u010dlovek, ki je la\u017eno trdil, da je prerok. <\/span><\/span>Tertulijan je mo\u010dno zagovarjal montanizem in vanj privabil številne privr\u017eence.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              8. Stavki oziroma izrazi pripisani Kristusu, ki se za\u010dnejo z besedo ''jaz''  v Janezovem evangeliju:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij je edini evangelij, ki Kristusu pripisuje številne stavke oziroma izraze, ki se za\u010dnejo z besedo "jaz", medtem ko nobeden drug evangelij ne omenja nobenega od teh izrazov. Te izraze so uporabljali duhovniki, ki so v debatah  z duhovniki in drugimi cerkvami, ki so zanikali Kristusovo bo\u017eanstvo, zagovarjali idejo o bo\u017eanskem Kristusu. Med temi izrazi lahko najdemo naslednje:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh \u017eivljenja. <\/span><\/span>Kdor pride k meni, gotovo ne bo la\u010den, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo \u017eejen<\/span><\/span>« (6:35). »<\/span><\/span>Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.«(7:29) Spet jim je Jezus spregovoril: »Jaz sem lu\u010d sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temve\u010d bo imel lu\u010d \u017eivljenja.« (8:12)Tedaj so mu govorili: »Kje je tvoj O\u010de?« Jezus je odgovoril: »Ne poznate ne mene ne mojega O\u010deta. \u010ce bi poznali mene, bi poznali tudi mojega O\u010deta.« (8:19) In govoril jim je: »Vi ste od spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta. (8:23)  Jezus jim je dejal: »Resni\u010dno, resni\u010dno, povem vam: Preden se je Abraham rodil, sem jaz obstajal.« (8:58) Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje \u017eivljenje za ovce. (10:11) Jaz in O\u010de sva eno.« (10:30)  “<\/span><\/span>\u010ce pa jih opravljam, verjemite delom, \u010de \u017ee ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je O\u010de v meni in jaz v O\u010detu.« (10:38) <\/span><\/span>Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in \u017eivljenje: kdor vame veruje, bo \u017eivel, tudi \u010de umre.'' (11:25) <\/span><\/span>Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. (12:45) Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in \u017eivljenje. Nih\u010de ne pride k O\u010detu druga\u010de kot po meni.’’ (14:6)  <\/span><\/span>7- \u010ce ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega O\u010deta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« 8- Filip mu je rekel: »Gospod, poka\u017ei nam O\u010deta in zadosti nam bo.« 9- Jezus mu je dejal: »Filip, toliko \u010dasa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl O\u010deta. Kako moreš ti re\u010di: ›Poka\u017ei nam O\u010deta.‹ 10- Mar ne veruješ, da sem jaz v O\u010detu in O\u010de v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak O\u010de, ki ostaja  v meni, opravlja svoja dela. 11- Verujte mi, da sem jaz v O\u010detu in O\u010de v meni; \u010de pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. 12- Resni\u010dno, resni\u010dno, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še ve\u010dja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k O\u010detu. 13- Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo O\u010de poveli\u010dan v Sinu. (14: 7-13)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ameriški pastor John Shelby Spong je dejal<\/span><\/span>[36]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>: "Po petih letih neprekinjenega študija Janezovega evangelija sem prišel do zaklju\u010dka ..., da verjetno noben od stavkov oz. izrazov, ki so v tem evangeliju pripisani Kristusu, Kristus nikoli ni govoril, tudi vse, med njimi, kar se za\u010dne z besedami "<\/span><\/span>jaz<\/span><\/span><\/span>" ali "<\/span><\/span>sem<\/span><\/span><\/span>" (to omenjanje se ne pojavlja v nobenem od ostalih treh evangelijev!)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              9.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Cerkev se je opirala na Janezov evangelij, da bi se uprla krivoverstvu in novostim:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Izraz "<\/span><\/span>cerkev<\/span><\/span><\/span>", ki ga uporabljajo mnogi, ko  govorijo o vojni cerkve proti krivoverstvu in inovacijam oziroma novostim, <\/span><\/span>je zavajujo\u010d izraz<\/span><\/span><\/span>, saj nas zavaja, da je tam obstajala  ena zdru\u017eena cerkev, ki se je odzvala na tiste, ki so jo zapustili, in na tiste, ki so nadaljevali na pravi poti. <\/span><\/span>Jasno pa je dejstvo, da so bile takrat cerkve med seboj nenehno v sporu, razdeljene in razpršene, ne da bi imele jasen in utrjen verski nauk.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Na primer, ve\u010dina cerkva in ve\u010dina o\u010detov zgodnje Cerkve je verjela v dobesedni in materialni smisel tiso\u010dletnega kraljestva, med njimi (o\u010deti) so: Papij, Polikarp, Irenej, Justin, Melit, sardški škof (umrl okrog leta 180), Tertulijan, Hipolit iz Rima <\/span><\/span>(c. 170 – c. 235). <\/span><\/span>Ambro\u017e  iz Milana (<\/span><\/span>Ambrose, ki je \u017eivel c. 340 – c. 397)<\/span><\/span>, Nepos iz Egipta in drugi. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nasprotnikov tega prepri\u010danja je bilo zelo malo in ta stvar se je nadaljevala, tako da jo štiri stoletja niso zanikali na nobenem ekumenskem koncilu. Toda Nicejski verski zakon, ki je bil izoblikovan na koncilu oziroma svetu v Niceji, ki je potekal leta 325 n. št. na povabilo cesarja Konstantina Velikega, je okrepil trinitarno doktrino (doktrina o trojstvu) in dodal besedno zvezo, ki pravi, ''kateremu njegovo kraljestvo ne bo imelo konca", implicitno namiguje, da Kristus ne bo ve\u010d tiso\u010d let vladal zemlji, kot se je verjelo.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je:<\/span><\/span><\/strong>\u010de izraz "cerkev" nakazuje obstoj ene zdru\u017eene cerkve in tisti, ki jo zapustijo, so heretiki in izob\u010denci, zakaj se je potem spremenilo prepri\u010danje v dobesedni  pomen tiso\u010dletnega kraljestva in potem postalo njen simbolni pomen?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Odgovor na to vprašanje je: <\/span><\/span><\/strong>da je na splošno sprememba nauka Cerkve nastala <\/span><\/span>zaradi mo\u010di in avtoritete in ne zaradi soglasja mnenj in<\/span><\/span><\/span>koncil v Niceji je bil sklican po ukazu cesarja Konstantina in je potekal pod njegovim nadzorom, zato so bile cerkve, ki so se lahko opirale na cesarjevo oblast oz. avtoriteto, bile cerkve, ki so na koncu postale zmagovite! Tako ugotavljamo, da \u010deprav je ve\u010dina cerkvenih o\u010detov verjela v dobesedni in materialni smisel tiso\u010dletnega kraljestva, je na koncu prevladalo mnenje manjšine o\u010detov. Tako je verovanje v simbolni pomen tiso\u010dletnega kraljestva, ki so ga v preteklosti imenovali "krivoverstvo", ki je nasprotovalo veri ve\u010dine cerkva, pozneje imenovano  "sveto" in tisti, ki so vanj verjeli, so veljali za vernike, medtem ko vera v dobesedni pomen tiso\u010dletnega kraljestva je postala "krivoverstvo" in tisti, ki so še naprej verjeli v to, so veljali za heretike oziroma krivoverce''!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Glede izraza ''<\/span><\/span>krivoverstvo<\/span><\/span><\/span>'' ali ''<\/span><\/span>noviteta<\/span><\/span><\/span>'' je tudi zavajanje, ker je zmagovalna doktrina, ki se je opirala na cesarjevo mo\u010d ali oblast imenovala tistega, ki ji je nasprotoval za ''krivoverca'' ali ''inovatorja'' ter ga opisovala, da je zašel s pravilnega nauka Cerkve oziroma, da je  v zablodi!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Danes je za nas nemogo\u010de vedeti, kdo je imel prav in kdo je bil v resnici ''heretik'' v prvih stoletjih cerkve, saj je zmagovalec vedno za\u017egal knjige svojih nasprotnikov, njih pa poslal v izgnanstvo ali jih celo zaprl v zapor in preganjal njihove  privr\u017eence. Zato ne moremo vedeti, kakšni so bili argumenti nasprotnikov, razen tistega, kar je o njih napisal zmagovalec! Glede na to, kdo nam torej zagotavlja, da je zmagovalec res omenil resni\u010dne besede svojih nasprotnikov in ni dodal la\u017enih navedb o njih, da bi izkrivljal njihove podobe in njihove dokaze?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce bi enega od o\u010detov prve Cerkve obsodili kot heretika, ne da bi poslušali njegove dokaze  in temeljili sodbo izklju\u010dno na izjavah zmagovite stranke, takrat bi bili kot sodnik, pred katerim ena oseba obto\u017euje drugo, da ga je u\u017ealila in preklinjala,  sodnik pa presodi v skladu s obto\u017ebo tistega, ki se prito\u017euje, brez da bi poslušal govor obto\u017eenega, na kar ima on pravico!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Dober primer tega je tako imenovana »arijska noviteta« (arijanizem). \u010ce vprašamo katerega koli našega današnjega duhovnika o Ariju, bomo prejeli enak odgovor: in to je, da je bil Arij  najve\u010dji heretik v zgodovini \u010dloveštva. Toda, \u010de vprašamo, kaj je dokaz njegovega  krivoverstva, bomo v odgovor prejeli, da je veljal za heretika, ker je protestiral proti temu, kar so o njem pisali njegovi sovra\u017eniki, in proti besedam in naukom, ki so mu jih pripisali.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kar danes mnogi kristjani ne vedo, je to, da arianizem ni bila zgolj sekta med krš\u010danskimi sektami, ampak  je v ve\u010dini cerkva prevladovalo to versko prepri\u010danje! Ve\u010dina evropskih dr\u017eav je sledila nauku Arija, mnogi kralji, cesarji in patriarhi Evrope pa so bili Arijci! Sveti Hieronim je v svojem slavnem govoru pojasnil, kako je bil arianizem  prevladujo\u010d nauk oziroma smer : "<\/span><\/span><\/span>Svet se je zbudil vzdihujo\u010d, da bi našel sebe v arijanstvu!'' <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              VIII. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ALI SO AVTORJI  ŠTIRIH EVANGELIJEV U\u010cENCI JEZUSA KRISTUSA ( MIR Z NJIM) ?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Imena štirih evangelijev:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1) Evangelij po Mateju;<\/span><\/span>
              \r\n2) Evangelij po Marku;
              \r\n3) Evangelij po Luki;
              \r\n4) Evangelij po Janezu.<\/span><\/span>
              \r\nAli so bili Matej, Marko, Luka in Janez, katerim so bili pripisani ti štirje evangeliji, res Kristusovi u\u010denci?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Imena<\/span><\/span><\/span><\/strong>u\u010dencev Jezusa Kristusa (mir z njim) v skladu s štirimi evangeliji:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nEvangelij po Mateju, 10. poglavje, verzi 2-4:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "2<\/sup><\/span><\/span>Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez;3<\/sup> Filip in Bartolomej; Toma\u017e in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Lebej po vzdevku Tadej<\/span>; 4<\/sup>Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Marku, 3. poglavje, verzi 16-19:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "<\/span><\/span>Postavil jih je torej dvanajst: Simona, ki mu je dal ime Peter,  Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanergés, to je Sinova groma, Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Toma\u017ea, Jakoba, Alfejevega sina, <\/span><\/span>Tadeja<\/span><\/span><\/span>, Simona Kananeja  in Juda Iškarijota, ki ga je izdal.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki: 6. poglavje, verzi 14-16:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "<\/span><\/span>Simona, ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja,  Mateja, Toma\u017ea, Jakoba, Alfejevega sina, Simona s priimkom Gore\u010dnik, Juda, Jakobovega brata<\/span>, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Janezu, 1. poglavje, 45. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Našel je <\/span><\/span>Natanaela <\/span><\/span><\/span>in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi\/…\/.« <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Janezu, 21. poglavje, 2.verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              »<\/span><\/span><\/strong>Simon Peter, Toma\u017e, ki se imenuje Dvoj\u010dek, Natanael <\/span>iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih u\u010dencev so bili skupaj,« <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Niti ime Luka niti ime Marko se ne pojavita med imeni dvanajstih u\u010dencev:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot vidimo, se niti ime Luka niti ime Marko ne pojavita med zgoraj omenjenimi dvanajstimi Jezusovimi u\u010denci! Kdo sta torej Luka in Marko in zakaj sta napisala svoje evangelije, \u010de nista bila Jezusova u\u010denca? Zakaj je Cerkev sprejela njune evangelije kljub obstoju drugih evangelijev, ki so jih pripisali Janezu in Mateju (\u010de so bili to resni\u010dno Kristusovi u\u010denci)?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce Cerkev trdi, da je Sveti duh razodel Kristusovim u\u010dencem, da napišejo evangelij, zakaj je potem razodel tudi Luki in Marku, \u010deprav onadva nista od Kristusovih u\u010dencev?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Teološki u\u010denjaki se strinjajo, da je Markov evangelij prvi evangelij, ki je napisan (napisan je okrog  leta 70 n. št.)in on je glavni vir za oba evangelija; za Matejev in za Lukin evangelij, ki sta vzela (besedilo) iz njega (napisana sta bila okrog leta 90 n. št.)! Kako je mogo\u010de, da je Sveti duh prvo razodel in dal prednost Marku, ki ni bil od Kristusovih  u\u010dencev,  pred Kristusovimi u\u010denci, ki so \u017eiveli s Kristusom, mir z njim, in bili pri\u010de dogodkom, ki so se zgodili z njim na lastne o\u010di?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              \"..\/..\/..\/..\/..\/Downloads\/The%20Dating%20of%20the%20G\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Oba tako Matej cestninar(Evangelist) kot Janez sin Zebedejeva, Kristusova u\u010denca, nista napisala nobenega evangelija:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kar se ti\u010de evangelija po Mateju in evangelija po Janezu jih bomo predstavili v naslednjem poglavju, z Bo\u017ejim dovoljenjem, z dokazi, da onadva nista napisana niti od Mateja Evangelista niti od Janeza sina Zebedejeva, ki sta bila Kristusova u\u010denca.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nova Kristusova (mir z njim) u\u010denca v evangelijih:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. Ali je Juda brat Jakoba ali Lebej po vzdevku Tadej?<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki omenja med imeni u\u010dencev "<\/span>Juda, brat Jakoba<\/span><\/span>", ki se sklicuje na Jakoba, sina Alfeja, in odpravlja ime "<\/span>Lebej, z vzdevkom Tadej<\/span><\/span>." Po drugi strani pa evangelij po Mateju in evangelij po Marku omenjata ime "<\/span>Lebej, z vzdevkom Tadej<\/span><\/span>", in ne omenjata imena "<\/span>Juda, brat Jakoba<\/span><\/span>"!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Po analizi odzivov številnih duhovnikov na to protislovje sem ugotovil, da trdijo naslednje:<\/span>
              \r\n1) Da je ime "Lebej" ali "Tadej" drugo ime "Jude, brata Jakoba." To je zato, ker je obi\u010daj pri Judih, da ima ena oseba dve imeni.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2) Potem ko je Matejev evangelij med imeni Kristusovih u\u010dencev omenil ime "<\/span>Lebej, z vzdevkom Tadej<\/span><\/span>", isti evangelij omenja njegovo drugo ime "<\/span>Juda<\/span><\/span>", ko govori o Kristusovih bratih v 13. poglavju, 55.verzu: »<\/span>Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jo\u017eef, Simon inJuda<\/span>?<\/span>” Zato je Juda, Kristusov brat, to je ta isti Lebej, Kristusov u\u010denec.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Odgovor na te trditve:<\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1) Glede dejstva, da je obi\u010dajno, da imajo Judje dve imeni. Re\u010demo, da, on je imel dve imeni: ''Lebej'' in ''Tadej'', in oboje je v Bibliji popolnoma  jasno omenjeno. <\/span>Zato mu ni bilo treba ustvariti tretjega imena, “Juda”, da bi zakril to jasno nasprotje evangelijev glede imen u\u010dencev!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2) Kar zadeva izjavo, da je potem, ko je Matejev evangelij med imeni Kristusovih u\u010dencev navedel ime "<\/span><\/span>Lebej, z vzdevkom Tadej<\/span><\/span><\/span>", isti evangelij omenil njegovo drugo ime "<\/span><\/span>Juda<\/span><\/span><\/span>", ko govori o Kristusovih bratih, to nakazuje, da je Juda, brat Kristusa, isti Lebej, Kristusov u\u010denec, zato mi pravimo, da je to o\u010ditna la\u017e in poskus zavajanja bralca tako, da verjame, da je Juda, Kristusov brat in Juda, Kristusov u\u010denec, ena in  ista oseba! Kristusovi bratje niso bili od dvanajstih Kristusovih u\u010dencev, kot se navaja v 6. poglavju Janezovega evangelija v 67. verzu, ki govori o dvanajstih verujo\u010dih Kristusovih u\u010dencih, v tem verzu se navaja: <\/span><\/span>Jezus je tedaj rekel dvanajsterim<\/span>: »Ali ho\u010dete tudi vi oditi?« V istem poglavju v 70. verzu se navaja: Jezus jim je odgovoril: »Kaj vas nisem izbral dvanajst, <\/span>pa je eden izmed vas hudi\u010d?«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kasneje so v istem evangeliju, v 7. poglavju, verzi 3-5, omenjeni Kristusovi bratje, ki so opisani kot tisti, ki ne verujejo vanj (neverniki): "<\/span><\/span>3- Njegovi bratje so mu tedaj rekli: »Odidi od tod in pojdi v Judejo, da bodo tudi tvoji u\u010denci videli tvoja dela, ki jih opravljaš. <\/span><\/span>4- <\/span><\/span>Nih\u010de ne dela \u010desa na skrivnem, \u010de ho\u010de sam biti znan. \u010ce delaš take re\u010di, se poka\u017ei svetu!« 5- <\/span><\/span>Niti njegovi bratje namre\u010d niso verovali vanj<\/span><\/span><\/span>”!!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nenavadno je, da sem ugotovil, da je zelo razširjeno,na krš\u010danskih spletnih straneh na internetu, ime ''<\/span><\/span>Juda,<\/span><\/span><\/span>Tadej''<\/span><\/span><\/span>. Se pravi, ustvarili so novo ime, tako da so pomešali imeni  "Lebej, z vzdevkom Tadej", Kristusov u\u010denec z "Juda, Kristusov brat "zato, da bi bralca prepri\u010dali, da sta oba od njih ista oseba, in tako prekrili ta problem, problem  jasnega nasprotja  med evangeliji glede imen Kristusovih  u\u010dencev!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3) Ko omenja imena Kristusovih u\u010dencev, Lukov evangelij omenja, da je "Juda" brat Jakoba, sina Alfejev, medtem ko niti Matejev evangelij niti Markov evangelij  ne trdita, da je bil "Tadej "ali" Lebej " brat Jakoba, ki je bil Alfejev sin, \u010deprav se zdi, da sta oba evangelija zelo zanimiva, \u010de bi podrobno omenili imena Kristusovih u\u010dencev, da bi se spomnili, kdo je brat koga. Na primer oba  omenjata, da je bil Andrejev brat Simon, ki mu je bil vzdevek Peter, in da je Janez sin Zebedejeva  brat Jakoba, sina Zebedejeva, in ne omenjata, da je imel Jakob, Alfejev sin, brata in ne omenjata, da sta imela Tadej ali Lebej  kaj skupnega z Jakobom, Alfejevim sinom!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4) Janezov evangelij pravi v 14. poglavju, 22.verzu: "<\/span><\/span> Juda ne Iškariot mu je rekel<\/span><\/span><\/span>: »Gospod, kaj se je zgodilo, da se ho\u010deš razodeti nam, ne pa svetu?« Tukaj je avtor oziroma pisec Janezovega  evangelij \u017eelel omeniti ime "Juda'', u\u010denec, toda ker se boji, da bo bralec zmeden in pomislil, da govori o Judi, Iškarijotu, se je avtor zatekel k definiranju oziroma dolo\u010danju, da Juda ni Iškarijot, \u010detudi je res, da je Juda brat Jakoba imel dve drugi imeni in to sta Lebej in Tadej, potem bi avtor Janezovega evangelija uporabil katerega koli od njiju, da bi ga predstavil, na primer, da re\u010de "Tadej  mu je rekel" ali "Lebej mu je rekel" ali  " Lebej, ki mu je bil vzdevek Tadej, mu je rekel" ali "Juda, poimenovan Tadej, mu je rekel" ali "Juda, Lebej mu je rekel ", vendar kot vidimo mu je rekel:" Juda, ne Iškariot<\/span>"!!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2.<\/span><\/span><\/strong>Natánael:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij odlikuje omenjanje novega imena, ki se ne pojavlja v nobenem drugem evangeliju, to ime je ''<\/span><\/span>Natanael <\/span><\/span><\/span>''. Tako je ameriški pastor John Shelby Spong rekel, da je po petih letih nepretrganega  študija  Janezovega evangelija zaklju\u010dil, da tega evangelija ni mogel v nobenem primeru napisati Janez, sin Zebedejev niti nobeden od Kristusovih u\u010dence, ve\u010dina oseb navedenih v tem evangeliju so  literarne stvaritve njihovega avtorja, ki v resnici niso obstajale v resni\u010dnem svetu, med njimi je tudi ime ''<\/span><\/span>Natanael<\/span><\/span><\/span>'', ki ga je avtor Janezovega  evangelija predstavil kot Kristusovega  u\u010denca, \u010deprav ni bilo nikoli nobenega Jezusovega u\u010denca s tem imenom in ve\u010dina izrazov pripisanih Jezusu v tem evangeliju, Jezus ni nikoli rekel oziroma izgovoril. Med njimi so vsi izrazi, ki se za\u010dnejo z besedami ''jaz'' ali ''sem'' in poslovilni govor, prav tako ve\u010dina \u010dude\u017eev, ki se pripisujejo Jezusu v tem evangeliju, se nikoli niso zgodili, ampak so produkt pisateljeve domišljije, vklju\u010dno s \u010dude\u017eem Lazarjevega vstajenja po njegovi smrti, omenjenega v 11. poglavju, 1. verz (ki se ne omenja niti nakazuje v nobenem od drugih  treh  evangelijev, ampak samo v Janezovem evangeliju, \u010deprav je bil Janezov evangelij nazadnje napisan) in \u010dude\u017e spreminjanja vode v vino, omenjen v 2. poglavju, 2. verz (ki se ne omenja niti nakazuje  v nobenem od ostalih treh evangelijev)!<\/span><\/span>[37]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Povzetek: <\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nV zaklju\u010dku je jasno, da se pisci teh štirih evangelijev medsebojno niso poznali, medsebojno se nikoli niso videli, niso bili u\u010denci Jezusa Kristusa in so celo pomešali (napa\u010dno navajali) pri omembi  imena  u\u010dencev Jezusa Kristusa, mir z njim! \u010ce sta bila Janez in Matej in se vsakemu med njima pripisuje evangelij resni\u010dno u\u010denca Jezusa Kristusa, kako je mogo\u010de, da je Janezov evangelij omenjal Natanaelovo ime, medtem ko Matejev evangelij tega imena ne omenja in ga ne pozna?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              IX. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              KDO JE PISEC EVANGELIJA PO MATEJU?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kar se ti\u010de Matejevega evangelija, ga ni napisal Matej Evangelist, Kristusov u\u010denec iz<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              naslednjih razlogov: <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. Datum pisanja evangelija po Mateju:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Krš\u010danski teologi ocenjujejo, da je bil Matejev evangelij napisan 90. leta  n.št.[38]<\/span><\/sup><\/sup><\/a>, da je Jezus, mir z njim, umrl v starosti 33 let in da se je njegova smrt zgodila 30. leta  n.št. Predvideva se, da je bil Matejev evangelij napisan 60 let po odhodu Jezusa Kristusa (mir z njim). \u010ce je bil cestninar Matej pisec  Matejevega evangelija, koliko je bil star, ko ga je pisal?! \u010ce predpostavimo, da  je cestninar Matej  imel pribli\u017eno isto starost kot Jezus Kristus oziroma le malenkost ve\u010d ali manj, ko sta se sre\u010dala, potem, ob tem dvomu, je bila njegova starost v \u010dasu pisanja Biblije devetdeset let, to pa je nekaj, kar s strani logike ni sprejemljivo, da bi lahko Biblijo napisal starec pri svojih devetdesetih letih! \u010ce pa jo je \u017ee napisal, ko je imel devetdeset let, zakaj je zamudil šestdeset let, da bi napisal svoj evangelij? Ali ni bilo bolje, da ga napiše takoj po dogodkih, ki so se neposredno dogajali z Jezusom Kristusom, da ne bi pri njemu prevladala pozaba ali napake? \u010ce je bil Sveti duh tisti, ki ga je navdihnil za pisanje, zakaj tega ni storil prej in je odlašal ves ta \u010das in raje navdihnil Marka in mu dal prednost?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Pisec v tretji osebi govori o Mateju Evangelistu in o Kristusovih u\u010dencih:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pisec Matejevega evangelija govori o Mateju Evangelistu, Kristusovem u\u010dencu, v tretji osebi, kar pomeni, da Matej evangelist ju ni pisatelj Matejevega evangelija! Pisatelj tega evangelija govori tudi o Kristusovih u\u010dencih v tretji osebi in ponekod, kot da jih ni poznal, kar pomeni, da ni bil eden izmed njih!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 9.poglavje, 9. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''<\/span><\/span>Ko je Jezus šel od tam, je zagledal \u010dloveka<\/span>, imenovanega Matej<\/span>, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel<\/span>: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pomembna opomba: \u010ce pogledamo grški prevod tega evangelijskega besedila, ugotovimo, da piše naslednje: "<\/span><\/span>In  je vstal tisti moški in ga sledil!''  <\/span><\/span><\/span>In ta beseda'' tisti moški'' <\/span>je kategori\u010den dokaz, da pisec evangelija po Mateju ni bil Matej Evangelist!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 26. poglavje, verzi 50–51:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              50 - Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, \u010demu si prišel?« Tedaj so pristopili, iztegnili roke po Jezusu in ga prijeli. 51- In glej, <\/span><\/span>eden od Jezusovih spremljevalcev <\/span><\/span><\/span>je iztegnil roko, potegnil svoj me\u010d, udaril po slu\u017eabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot tukaj vidimo, avtor govori o Kristusovih u\u010dencih v tretji osebi, ko pravi: "<\/span><\/span>eden od Jezusovih spremljevalcev<\/span><\/span><\/span>!" Upoštevajte, da je bil Matej Evangelist tiste no\u010di ob Jezusovi aretaciji prisoten skupaj z ostalimi u\u010denci! Poleg tega zakaj avtor tega evangelija ne omenja ime u\u010denca, ki je izvlekel svoj me\u010d in ranil slu\u017eabnika velikega duhovnika? Zakaj je rekel "<\/span><\/span>eden od Jezusovih spremljevalcev<\/span><\/span><\/span>" in ni neposredno povedal njegovega imena? Ali ga ni poznal?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Matejev evangelij, 26. poglavje, verzi 56–58:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              56- <\/span><\/span>Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj <\/span><\/span>so ga vsi u\u010denci zapustili in zbe\u017eali<\/span><\/span><\/span>.<\/span><\/span>57- <\/span><\/span>Ti, ki so prijeli Jezusa, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. 58- Peter pa je šel od dale\u010d za njim do pala\u010de vélikega duhovnika. Stopil je noter in sédel med slu\u017eabnike, da bi videl konec.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pomembna opomba<\/span><\/span><\/strong>: Pisec evangelija tukaj omenja, da so vsi u\u010denci zapustili Jezusa in pobegnili, vklju\u010dno s Petrom, ki mu je sledil od dale\u010d. \u010ce je, kot nekateri trdijo, pisatelj Matejevega evangelija, cestninar Matej, Kristusov u\u010denec, kako lahko zaupamo evangeliju, ki ga je napisal \u010dlovek, ki je zapustil Jezusa in pobegnil? Kako bi se lahko ta \u010dlovek navdihnil oz. napolnil s Svetim duhom, kot trdijo, in nato opustil vse, v kar je verjel, in pobegnil, da bi rešil svoje \u017eivljenje? Mar kristjani ne trdijo, da je Kristus Bog (naj nas Allah obvaruje)? Kako lahko zaupajo tistemu, kar je napisala oseba, ki je zapustila njihovega Boga – kot oni trdijo – in pobegnila?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nekdo lahko re\u010de: "U\u010denci so bili prisiljeni be\u017eati, da bi pre\u017eiveli in še naprej pridigali vero Jezusa Kristusa!" Naš odgovor je, da ni dokazov, da je kateri koli  od dvanajstih Kristusovih u\u010dencev pridigal Kristusovo vero, ampak tisti, ki je za\u010del z misionarstvom oziroma  oznanjanem in širijenjem krš\u010danske vere, je bil Pavel, ki nikoli v svojem \u017eivljenju  ni sre\u010dal Kristusa!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 10. poglavje, verzi 1-5:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- <\/span><\/span>Poklical je k sebi svojih <\/span> dvanajst u\u010dencev in jim dal<\/span>oblast nad ne\u010distimi duhovi, tako da so jih izgnali in ozdravljali <\/span>vsako bolezen in vsako slabost. 2- Imena <\/span> dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; 3- Filip in Bartolomej; Toma\u017e in cestninar  Matej<\/span>; Jakob, Alfejev sin, in Lebej po vzdevku Tadej ; 4- Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.<\/span><\/span>5- <\/span><\/span>Teh <\/span><\/span><\/span>dvanajst <\/span><\/span>je Jezus poslal in jim naro\u010dil<\/span><\/span><\/span>: “Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto!”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Tako  ugotovimo, da pisec tega evangelija ne govori o u\u010dencih Jezusa Kristusa v prvi osebi in ne pravi »poklical nas je« ali »dal nam je«, ampak govori v tretji osebi in pravi »poklical je svojih dvanajst u\u010dencev« in »jim dal«! Tudi ko omeni ime Mateja, Kristusovega  u\u010deneca, to stori v tretji osebi in ga omenja kot  "cestninar Matej", da ga prepozna oziroma predstavi, ni pa rekel "jaz, Matej"! Dragi bralec, \u010de boš  nadaljeval z branjem tega evangelija, boš ugotovil, da vsaki\u010d, ko pisec omenja Kristusove u\u010dence (mir z njim), to stori v tretji osebi!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3<\/span><\/span><\/span><\/strong>. <\/span><\/span><\/strong>Ime pisca tega evangelija se ne navaja znotraj njega (samega evangelija):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              V tem evangeliju se nikjer znotraj njega ne navaja niti nakazuje ime avtorja. V resnici je bil ta evangelij anonimna knjiga, tako kot ostalih ducat knjig, ki so izšle in bile razprostranjene sredi drugega stoletja našega štetja. in so se vsi imenovali evangeliji.  Pa tudi dolo\u010danje, kateri evangelij je zakonit oziroma kanoni\u010den ali apokrifen, je bilo na osnovi muh brez dokazov. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Zato je evangelij, ki je veljal za nekatere o\u010dete zgodnje Cerkve  kot zakonit, bil za druge o\u010dete apokrifen! Vse je bilo dolo\u010deno na osnovi  boja med stališ\u010di o\u010detov Cerkve, brez jasnih kategori\u010dnih dokazov! Kar se ti\u010de izraza ''evangelij po Mateju'' , je to izraz, ki se je dodal v drugem stoletju našega štetja, s posredovanjem Ireneja in ne obstaja nobeden dokaz, da se pripiše avtorstvo tega evangelija cestninarju oziroma Evangelistu Mateju  razen Irenejevih trditev o tem!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Manjka omemba pomebnih stvari, ki jih je Jezus storil pred svojimi u\u010denci:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Eden najbolj prepri\u010dljivih dokazov, da Matejev evangelij in Janezov evangelij nista napisala cestninar Matej in Janez, Zebedejev sin, Kristusova u\u010denca, je ta, da nobeden od teh dveh evangelijev ne omenja zgodbe o vnebovzetju Kristusa v nebesa, ko se je po kri\u017eanju pojavil pred svojimi u\u010denci, \u010deprav je to omenjeno tako v Lukovem evangeliju (24. poglavje, verzi 51-52) kot v Markovem evangeliju (16. poglavje, 19. verz)! Kako je mogo\u010de, da se tako pomemben dogodek  ne pojavi v Matejevem evangeliju in  v Janezovem evangeliju, \u010de sta bila njegova avtorja  resni\u010dno Kristusova u\u010denca?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki 24. poglavje, verzi 51-52:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              51- Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo. 52- Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nEvangelij po Marku, 16. poglavje, 19.verz:<\/strong><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              »<\/span><\/span><\/strong>Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Bo\u017ejo desnico.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n\r\n\t\r\n\t\t\r\n\t\t\t
               <\/td>\r\n\t\t<\/tr>\r\n\t<\/tbody>\r\n<\/table>\r\n\r\n

              5.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Manjka omemba Lazarjevega vstajanja (od mrtvih) in \u010dude\u017ea spreminjanja vode v vino:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010cude\u017e Lazarjevega vstajenja od mrtvih, ki je omenjen v Janezovem evangeliju (11. poglavje, verzi 1-44), je za Cerkev zelo pomemben \u010dude\u017e, saj gre za dokaze, ki jih uporabljajo za dokazovanje Kristusove bo\u017eanske pripadnosti. Celo v hollywoodskih filmih o Kristusu, ki se predvajajo v vseh krš\u010danskih dr\u017eavah, v dneh njegovega vstajanja,, filmski re\u017eiserji niso nikoli pozabili upodobiti te zgodbe in opisati, kako je Lazar vstal od mrtvih in izstopil iz svojega groba. Kako je torej mogo\u010de, da Matejev evangelij zanemarja omembo tega dogodka ali ne daje niti namiga glede tega, \u010de je njegov avtor resni\u010dno cestninar Matej (oz. Matej Evangelist), Kristusov u\u010denec?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Enako velja za \u010dude\u017e pretvarjanja vode v vino, ki se omenja  v Janezovem evangeliju (2.poglavje, verz 2–11). Kako je mogo\u010de, da Matejev evangelij zanemarja omembo tako pomembnega \u010dude\u017ea ali ne daje niti namiga glede tega, \u010de je njegov avtor res cestninar (oz. Evangelist) Matej, Kristusov u\u010denec?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Lahko zaklju\u010dimo, da avtor  Matejevega evangelija ni cestninar Matej, Kristusov u\u010denec, ali ta dva  \u010dude\u017ea, omenjena  v Janezovem evangeliju, ki nista  bila omenjena niti ni namiga glede tega v nobeni obliki  v nobenem od ostalih treh evangelijev, se ti \u010dude\u017ei sploh niso zgodili ali niti oba dogodka  (\u010dude\u017ea) skupaj !<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              6.<\/span><\/span><\/span><\/strong>La\u017eno pripisovanje bo\u017eanstva Jezusu Kristusu, mir z njim:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Avtor tega evangelija za\u010dne svojo zgodbo z la\u017ejo o Jezusu Kristusu (mir z njim). \u010ce bi kristjani verjeli, da Jezus (mir z njim) nima \u010dloveškega o\u010deta, kako je lahko pisatelj tega evangelija dodal to poreklo in od kje  je vedel  za poreklo Kristusa tako podrobno za\u010denši z imenom prvega bo\u017ejega preroka Abrahama vse do Jezusa (mir naj bo z njim)?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Poleg tega dokaz, da je to poreklo Jezusa la\u017eno, je mo\u010dno nasprotovanje med avtorjem Matejevega evangelija (1.poglavje , verzi 1-16) in poreklom Jezusa (mir z njim), ki ga omenja avtor Lukinega evangelija (3.poglavje, verzi 23–38)  Medtem ko evangelij po Mateju potrjuje, da se je Salomon rodil od kralja Davida, in da Salomonovo poreklo se\u017ee vse do Jezusa (mir z njim), evangelij po Luki omenja, da se je Natan rodil od kralja Davida in od Natana se\u017ee poreklo do Jezusa (mir z njim), pri \u010demer so omenili popolnoma druga\u010dna imena od tistih, omenjenih v Matejevem evangeliju! In kdo  med njimi je iskren in kdo med njimi la\u017ee?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prav tako je eden od prepri\u010dljivih dokazov, da je to la\u017eni rodovnik, nameren vnos imen prešuštnic  k temu rodovniku  s strani avtorja tega evangelija (Matejevega evangelija), tako na primer omenja: da je Juda  s <\/span><\/span>Tamaro <\/span><\/span><\/span>imel sina Faresa in Zara, <\/span><\/span>da je Salomon imel z <\/span><\/span>Rahabo <\/span><\/span><\/span> sina Boóza, in da je kralj David  z Urijevo (\u017eeno) <\/span>imel sina Salomona.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce so na splošno potomci navedeni tako, da se pripisujejo o\u010detom in ne materam, in pisec tega evangelija navede Jezusov (mir z njim) rodovnik, ki se\u017ee v skladu z linijo  moških o\u010detov, toda, kaj je njegov namen, da omenja imena teh \u017eenskih prešuštnic  “Tamara, Rahab in \u017eeno Urija Hetejca” in jih vr\u017ee v Jezusov  (mir z njim) rodovnik?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kar zadeva zgodbo o <\/span><\/span>Tamari,<\/span><\/span><\/span>prešuštnici, ki je storila preljubo s svojim tastom ter z njim zanosila, jo najdemo v 1. Mojzesovi knjigi oziroma Genezi (38. poglavje, verzi 6-18),  zgodbo o prešuštnici <\/span><\/span>Rahabi <\/span><\/span><\/span>lahko najdemo v Jošui (2.poglavje 1.verz) in zgodbo o <\/span><\/span>\u017eeni Urija Hetejca<\/span><\/span><\/span>, ki mu je bilo ime <\/span><\/span>Batšéba<\/span><\/span>, najdemo v 2. Samuelu (11. poglavje). Preljubo je storila s kraljem Davidom in zanosila z njim, medtem ko je bil njen mo\u017e zvest vodja v vojski kralja Davida  v vojni in potem, ko je storila preljubo z Davidom in zanosila z njim, tako kot to omenja Biblija oz. Sveto pismo, se je David zarotil proti njenemu mo\u017eu, da bi ga v vojni ubil. Potem, ko je <\/span><\/span>bil njen mo\u017e ubit, jo je David odpeljal v svojo pala\u010do in se poro\u010dil z njo. Poglej 2. Samuelova knjiga, 11. poglavje, verzi  1-26.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Avtor tega evangelija omenja v Jezusovem rodovniku tudi ime Ruta, ko pravi: "<\/span><\/span>Bóazu je Ruta<\/span>rodila Obéda.”Zgodbo o Ruti z Boazom lahko najdemo v knjigi oz. spisu Ruta  (3. poglavje , verzi 2–18), a je pripovedovano z veliko skrivnostjo! Saj ni jasno, kaj se je resni\u010dno zgodilo med Boazom in Ruto  pred njuno poroko. Številni kritiki pravijo, da je Ruta \u017ee pred poroko storila preljubo z Boazom, drugi pa to obto\u017ebo zanikajo in jo opisujejo kot  svetnico, saj kontekst besedila ne pojasnjuje, kaj se je v resnici zgodilo. Toda, ko je avtor evangelija po Mateju navedel njeno ime v Jezusovem (mir z njim) rodovniku, skupaj s tistimi tremi prešuštnicami, potem je zelo verjetno, da je avtor Matejevega evangelija menil, da je z Boazom storila preljubo in zato je navedel njeno ime, da bi zmanjšal vrednost Jezusovega (mir z njim) rodovnika.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Eden izmed kritikov, ki je Ruto obto\u017eil, da je z Boazom storila preljubo pred njeno poroko, je bil ameriški avtor Jonathan Kirsch (kolumnist v Los Angeles Timesu), ki je v svoji knjigi "Prepovedane zgodbe v Bibliji" dejal:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "Nekateri odlomki v Bibliji so nemoralni oziroma nesramni, kot bi lahko pri\u010dakovali, saj so izrazi v idiomih (besedne zveze) besedila prevedena dobesedno, da bi popolnoma prikrila svoj resni\u010dni pomen. Najboljši primer tega najdemo  v znani zgodbi o Ruti, mladi vdovi, ki jo taš\u010da pošlje v hišo  bogatega posestnika po imenu Boaz in ji re\u010de:"Umij se in se namazili, nadeni si ogrinjalo \/…\/.'' Potem je rekla ta zvita taš\u010da:''Ko pa le\u017ee, si zapomni mesto, kjer bo spal, potem pojdi ter odgrni prostor pri njegovih nogah in lezi, in povedal ti bo, kaj naj storiš.'' <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prizor je nekoliko zmeden - kaj je, zakaj mora razkriti noge? - dokler ne odkrijemo, da so nam prevajalci pozabili povedati, da so v svetopisemski  hebrejš\u010dini "noge" ali "kolena" v\u010dasih metafora za moški spolni organ. Zdaj se šele zavedamo, kaj je Naomi prosila od Rute, da stori z Boazom, da odkrije Boazov spolni organ, medtem ko on spi in \u010daka, da bo videla, kaj bo naredil moški, ko se zbudi: "\/…\/ in povedal ti bo, kaj naj storiš.'' <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kaj se v resnici zgodi med Boazom in Ruto, ostaja skrivnost zaradi uporabe še ene metafore, ki ni bila prevedena. Boaz se zbudi in najde svoj spolni organ odkrit in lepo mlado dekle Ruto ob njegovi strani. <\/span><\/span>Rekel je: »Kdo si?« Rekla je: »Ruta sem, tvoja dekla. Razgrni krajec svojega plaš\u010da \u010dez svojo deklo, ker si odkupitelj.« (Ruta 3:9) <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Toda prevajalec nam še enkrat pozabi povedati, da je "razgrinjanje plaš\u010da nad nekom" svetopisemska metafora za spolne odnose, ker moški, ko razgrne ''svoj plaš\u010d'' nad \u017eensko, tako kot to razlaga svetopisemski komentator Marvin H. Pope, "ne pomenil zgolj prepre\u010devanje prehlada."[39]<\/span><\/sup><\/sup><\/a><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              7. Avtor Lukovega evangelija ni vedel za obstoj evangelija, ki ga je napisal u\u010denec Matej:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot smo \u017ee omenili v prejšnji to\u010dki, tako Matejev evangelij kot Lukov evangelij omenjata Jezusovo rodovnik, vendar z zelo razli\u010dnimi in nasprotujo\u010dimi si imeni. \u010ce je bil u\u010denec Matej, resni\u010dno avtor evangelija po Mateju in je omenil Kristusov rodovnik ali ne bi moral Luka (ki ni bil Kristusov u\u010denec) slediti temu, kar je omenil u\u010denec Matej  in zapisati enak oziroma popolnoma isti Kristusov rodovnik?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              To pomeni, da Luka ni vedel, da je tam kakšen koli evangelij, ki ga je napisal cestninar Matej, Kristusov (mir z njim) u\u010denec!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              8.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Miti, omenjeni v Matejevem evangeliju: <\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Matejev evangelij, 27. poglavje, verzi 50–54:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              50- Jezus je spet zakri\u010dal z mo\u010dnim glasom in izro\u010dil duha. 51- In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpo\u010dile. 52- <\/span><\/span>Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih.<\/span><\/span><\/span>53- Po njegovi obuditvi so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. 54- Ko so stotnik in ti, ki so z njim stra\u017eili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resni\u010dno, ta je bil Bo\u017eji Sin!«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta vznemirljiva zgodba, ki pravi, da so se grobovi odprli in gnila trupla svetnikov so prišla iz njih, vstopila v mesto in se pojavila pred ljudmi, je podoben filmu "Gospodar Prstanov " in znanstvenofantasti\u010dnim  filmom, ne obstaja nobeden dokaz, da se je ta zgodba resni\u010dno zgodila, ta zgodba se ne pojavlja oziroma omenja  v nobenem od drugih evangelijev, Matejev evangelij je pa edini, ki jo omenja!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              X. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              KDO JE PISEC EVANGELIJA PO JANEZU?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kar se ti\u010de Janezovega evangelija, ga ni napisal Janez, sin Zebedejeva in Kristusov u\u010denec iz naslednjih razlogov:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. Datum pisanja Janezovega evangelija:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Krš\u010danski teologi ocenjujejo, da je bil Janezov evangelij napisan leta 100 n.št.<\/span><\/span>[40]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>, torej sedemdeset let po odhodu Jezusa Kristusa (mir z njim). \u010ce torej predpostavimo, da je bil Janez, sin Zebedejeva, pribli\u017eno isto star kot Kristus oziroma malenkost ve\u010d ali manj, ko ga je prvi\u010d sre\u010dal, potem je bila njegova starost v \u010dasu pisanja Biblije sto let, to pa je nekaj nemogo\u010dega, da bi stoletni starec napisal Biblijo!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Pisatelj v tretji osebi govori o Janezu, Zebedejevem sinu:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij govori o Kristusovih u\u010dencih v tretji osebi, kar pomeni, da pisec  tega evangelija ni bil eden izmed Kristusovih u\u010dencev!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij, 2. poglavje, 22. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "<\/span><\/span>Ko je bil obujen od mrtvih, so se <\/span><\/span>njegovi u\u010denci<\/span><\/span><\/span>spomnili, da je govoril o tem, in <\/span><\/span>verovali so<\/span><\/span><\/span>Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              3. Pisec Janezovega evangelija priznava, da ni eden od Kristusovih u\u010dencev:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nJanezov evangelij, 21.poglavje, verzi 20-25:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "<\/span><\/span>20- Peter se je <\/span><\/span>obrnil in videl u\u010denca<\/span><\/span><\/span>, da gre za njima, ki ga je Jezus <\/span><\/span>ljubil<\/span><\/span><\/span>in se je <\/span><\/span>on<\/span><\/span><\/span>pri ve\u010derji naslonil na njegove prsi in mu <\/span><\/span>rekel<\/span><\/span><\/span>: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« 21- Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« 22- Jezus mu je dejal: »\u010ce ho\u010dem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!« 23- Zavoljo tega se je med brati razširila ta govorica,<\/span><\/span>da tisti u\u010denec<\/span><\/span><\/span>ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, ampak: »\u010ce ho\u010dem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?« 24- <\/span><\/span>To je u\u010denec<\/span><\/span><\/span>, ki o tem <\/span><\/span>pri\u010duje<\/span><\/span><\/span>in je <\/span><\/span>to napisal<\/span><\/span><\/span>, in <\/span><\/span>mi vemo, da je njegovo pri\u010devanje resni\u010dno<\/span><\/span><\/span>. 25- Jezus pa je storil še veliko drugega. \u010ce bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obse\u010di knjig, ki bi bile napisane.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Besede " <\/span><\/span>in<\/span><\/span><\/span>mi vemo, da je njegovo pri\u010devanje resni\u010dno<\/span><\/span><\/span>" so jasen dokaz, da pisec tega evangelija ni u\u010denec, ki ga je Jezus ljubil, ampak je druga neznana oseba! Kako lahko v tem primeru verjamemo, kaj je napisal neznanec, za katerega ne vemo, kdo je?! On ni bil o\u010dividec dogodkom!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nPrav tako poglej, kaj je Jezus rekel Petru: 22-Jezus mu je dejal: »\u010ce ho\u010dem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!« 23-- Zavoljo tega se je med brati razširila ta govorica,<\/span><\/span>da tisti u\u010denec<\/span><\/span><\/span>ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, ampak: »\u010ce ho\u010dem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?« Ta stavek oziroma besede pomenijo, da je ta u\u010denec, ki ga je Jezus ljubil, resni\u010dno umrl in avtor tega evangelija utemeljuje vzrok njegove smrti, saj so ljudje verjeli, da ne bo umrl.<\/span><\/span>To vsekakor <\/span><\/span>dokon\u010dno potrjuje, da  pisec<\/span><\/span>tega evangelija ne bi mogel biti ta u\u010denec, <\/span><\/span>saj ne bi bilo mogo\u010de <\/span><\/span>utemeljiti<\/span><\/span>(opravi\u010diti)<\/span><\/span>vzroka njegove smrti po njegovi smrti !!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Znotraj tega evangelija ni navedeno ime pisca tega evangelija:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V tem evangeliju se nikjer ne navaja niti nakazuje na ime pisca. Pravzaprav je bil ta evangelij anonimna knjiga, tako kot ostalih ducat knjig, ki so bile razširjene sredi drugega stoletja našega štetja. in vse so se imenovale evangeliji! Besedo “evangelij po Janezu” je dodal Irenej v drugem stoletju našega štetja in ne obstajajo nobeni dokazi, da je bil avtor tega evangelija Janez, Zebedejev sin, razen trditve Irenej o tem!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Manjka omemba zgodbe o vnebovzetju v nebo po kri\u017eanju in vstajanje od mrtvih:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Eden najbolj prepri\u010dljivih dokazov, da Matejev evangelij in Janezov evangelij nista napisala cestninar Matej in Janez, Zebedejev sin, Kristusova u\u010denca, je, da nobeden od teh dveh evangelijev ne omenja zgodbe o vnebovzetju Kristus v nebo, po kri\u017eanju in vstajanju od mrtvih!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta zgodba se omenja tako v Lukovem evangeliju kot v Markovem evangeliju, ki potrjujejo, da so vsi Kristusovi u\u010denci stali in se poslovili od Jezusa, preden je bil povzdignjen v nebo! Kako je mogo\u010de, da se tako pomemben dogodek ne pojavi oziroma niti omeni  v Matejevem evangeliju in tudi ne v Janezovem evangeliju, \u010de sta bila  resni\u010dna Kristusova u\u010denca?! <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              6.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Manjka omemba \u010dude\u017ea vstajanje umrle deklice:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Marku, 5. poglavje  verzi 35–42:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n\r\n\t\r\n\t\t\r\n\t\t\t\r\n\t\t\t
              \r\n\t\t\t

              35- Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja h\u010di je umrla. Kaj še nadleguješ u\u010ditelja?« 36- Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« 37- In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen <\/span><\/span>Petru, Jakobu in Janezu<\/span><\/span><\/span>, Jakobovemu bratu. 38- Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrve\u017e in ljudi, ki so jokali in zelo \u017ealovali. 39- Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« 40- In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj o\u010deta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. 41- Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, re\u010dem ti, vstani!« 42- Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namre\u010d dvanajst let. Od za\u010dudenja so bili vsi iz sebe. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\t\t\t<\/td>\r\n\t\t<\/tr>\r\n\t\t

               <\/td>\r\n\t\t<\/tr>\r\n\t<\/tbody>\r\n<\/table>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki, 8. poglavje, verzi 49-55:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              49- Medtem ko je še govoril, je prišel nekdo od predstojnikovih in rekel: »Tvoja h\u010di je umrla, ne nadleguj ve\u010d u\u010ditelja.« 50- Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril: »Ne boj se! Samo veruj in bo rešena.« 51- Stopil je v hišo in nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen <\/span><\/span>Petru, Janezu in Jakobu <\/span><\/span><\/span> ter o\u010detu in materi deklice. 52- Vsi so jokali in \u017ealovali za njo. On pa je rekel: »Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi!« 53- Posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla. 54- On pa jo je prijel za roko in zaklical: »Deklica, vstani!« 55- In njen duh se je vrnil in takoj je vstala. Ukazal je, naj ji dajo jesti. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 9. poglavje, 23.verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              23- <\/span><\/span>Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piska\u010de in razburjeno mno\u017eico,<\/span><\/span>24- <\/span><\/span>je govoril: »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« <\/span><\/span>Oni pa so se mu posmehovali. 25- Ko so odstranili mno\u017eico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce je bil Janez o\u010dividec tega edinstvenega \u010dude\u017ea, zakaj to potem ni omenil v svojem evangeliju, \u010de je on pisec evangelija po Janezu, medtem ko vsi:  Marko, Luka in Matej ta \u010dude\u017e omenjajo v svojih evangelijih, \u010deprav oni niso bili o\u010dividci tega \u010dude\u017ea, prav tako Marko in Luka sploh nista bila od Kristusovih u\u010dencev?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Manjka omemba manifestacijskega dogodka (Jezusove spremenitve):<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 17. poglavje, verzi 1-4:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- \u010cez šest dni je <\/span><\/span>Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza<\/span><\/span><\/span>in jih peljal na visoko goro, na samo. 2- Vpri\u010do njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova obla\u010dila so postala bela kot lu\u010d. 3- In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. 4- Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! \u010ce ho\u010deš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki, 9. poglavje, verzi 28-33:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              28- Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj <\/span><\/span>Petra, Janeza in Jakoba<\/span><\/span><\/span>in šel na goro molit. 29- Medtem ko je molil, se je videz njegovega obli\u010dja spremenil in njegova obla\u010dila so belo sijala. 30- In glej, dva mo\u017ea sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. 31- Prikazala sta se v veli\u010dastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. 32- Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veli\u010dastvo in ona dva mo\u017ea, ki sta stala ob njem. 33- In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »U\u010ditelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namre\u010d vedel, kaj govori.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Dejstvo, da se ta zgodba ne pojavlja oziroma omenja v Janezovem evangeliju in se pojavlja v evangeliju po Luki in v Matejevem evangeliju, je dokon\u010den dokaz, da avtor Janezovega evangelija ni Janez, sin Zebedejeva, saj je bil Janez o\u010dividec tega pomembnega dogodka, kako bi ga lahko on zanemaril, medtem ko ga omenjajo tisti, ki ga niso videli (oziroma niso bili o\u010dividci)?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              8.<\/span><\/span><\/span><\/strong>Manjka omemba zgodbe o Jezusovem sre\u010danju z Janezom, sinom Zebedejeva  in njegovim bratom Jakobom:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta zgodba se pojavlja v evangeliju po Mateju, Marku in Luki, ni pa sploh omenjena v Janezovem evangeliju! \u010ce je Janez, Zebedejev sin in Kristusov u\u010denec, avtor Janezovega evangelija, zakaj ni omenil  zgodbe o svojem sre\u010danju s Kristusom?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              9. Velika razlika med evangeliji, ko omenjajo zgodbo o Jezusovem sre\u010danju s Simonom (Petrom), Andrejem, Jakobom in Janezom:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 4. poglavje, verzi 18-22:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              18- Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. <\/span><\/span>Metala sta mre\u017eo v jezero<\/span><\/span><\/span>; bila sta namre\u010d ribi\u010da. 19- Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribi\u010da ljudi.« 20- Takoj sta pustila mre\u017ee in šla za njim. 21- In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta <\/span><\/span>s svojim o\u010detom Zebedejem v \u010dolnu <\/span><\/span><\/span>pripravljala mre\u017ee<\/span><\/span>. Poklical ju je 22- in ona dva sta takoj pustila \u010doln in o\u010deta ter šla za njim.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Marku, 1. poglavje, verzi 16-20:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Omenjena je bila v popolnosti ista zgodba s podrobnostmi, brez razlike!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki, 5. poglavje, verzi 2-11:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2- <\/span><\/span>je zagledal dva \u010dolna pri bregu; ribi\u010di so pravkar stopili iz njiju in izpirali mre\u017ee. 3- Stopil je v enega izmed \u010dolnov, bil je Simonov, <\/span><\/span>in Simona prosil, naj odrine malo od kraja<\/span><\/span><\/span>. Sédel je in u\u010dil mno\u017eico iz \u010dolna.\/…\/ 8- Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »<\/span><\/span>Pojdi od mene<\/span><\/span><\/span>(iz mojega \u010dolna), Gospod, ker sem grešen \u010dlovek!« 9- Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, 10-<\/span><\/span>prav tako tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova dru\u017eabnika<\/span><\/span><\/span>. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« 11- In ko so potegnili \u010dolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Janezu, 1. poglavje, verzi 35-42:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              35- Naslednji dan je <\/span><\/span>Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih u\u010dencev<\/span><\/span><\/span>. 36- Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Bo\u017eje Jagnje!« 37- <\/span><\/span>U\u010denca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom<\/span><\/span><\/span>.\/…\/ 40- <\/span><\/span>Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede <\/span><\/span><\/span>in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. <\/span><\/span><\/span>41- <\/span><\/span>Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu rekel: »Našli smo Mesija.« <\/span><\/span><\/span>(kar v prevodu pomeni Maziljenec). 42- <\/span><\/span>Privedel ga je k Jezusu<\/span><\/span><\/span>. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Zato je Janezov evangelij edini evangelij, ki ne omenja iste resni\u010dne zgodbe, ki so jo opisali drugi trije evangeliji, to je, da so bili tako Simon (Peter) kot njegov brat Andrej, pa tudi oba Janez in Jakob, sinova Zebedejeva  ribi\u010di, s katerimi se je Jezus sre\u010dal na obali (po Matejevem evangeliju in evangeliju po Marku) ali znotraj \u010dolna, malo od obale (po Lukovem evangeliju)!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot vidimo, je Janezov evangelij edini, ki ne omenja zgodbe o Jezusovem sre\u010danju z <\/span><\/span>Janezom <\/span><\/span><\/span> in Jakobom, Zebedejevimi sinovi! Kako torej lahko sprejmemo, da je avtor Janezovega evangelija, Janez, sin Zebedejev in Jezusov u\u010denec?! Mar ne bi moral omeniti  najpomembnejšega dogodka v svojem \u017eivljenju, in sicer trenutka, ko je spoznal Kristusa in kakšno je bilo sre\u010danje?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              10. Manjka omemba imen Jezusovih u\u010dencev<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Imena Jezusovih u\u010dencev so podrobno navedena v vsakem od ostalih treh evangelijev v posebnem poglavju. Janezov evangelij je edini evangelij, ki ne omenja imen dvanajstih u\u010dencev, ampak se je zadovoljil samo z omembo imen Andreja, Petra in Filipa! Omemba imen u\u010dencev je zelo pomembna zadeva in ni opravi\u010dila, da se to ne naredi, razen \u010de avtor tega evangelija ni poznal dobro vseh njihovih imen! Kot vidimo, je dodal novo ime, ki ni omenjeno v nobenem drugem evangeliju, to ime je Natanael!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              11. V Janezovem evangeliju manjka omemba imena Jakoba, Janezovega brata sina Zebedejeva:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janez, sin Zebedejev in njegov brat Jakob, sin Zebedejev, sta bila Kristusova u\u010denca. \u010ce je bil Janez, Zebedejev sin, resni\u010dno avtor Janezovega evangelija, kako je mogo\u010de, da v svojem evangeliju nikoli ni omenil bratovega imena, niti celo trenutka, ko je z bratom spoznal Jezusa Kristusa in njegove slednike oziroma u\u010dence?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              12. Pisec Janezovega evangelija ne pozna Salome, matere Janeza sina Zebedejeva:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce bi bil avtor Janezovega evangelija res Janez, Zebedejev sin, ali ne bi moral vedeti, kaj je delala njegova mati <\/span><\/span>Saloma<\/span><\/span><\/span>v slu\u017ebi Kristusa?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Na primer, ugotovimo, da Janezov evangelij nikoli ne omenja zgodbe, v kateri je Saloma, mati Janeza, sina Zebedejeve, šla do Kristusovega groba z aromati\u010dnimi dišavami (balzami), da bi mazala Jezusovo telo z Marijo Magdaleno in Marijo materjo sv. Jakoba, medtem ko Markov evangelij to omenja!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Marku, 16. poglavje, verzi 1-7:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- <\/span><\/span>Ko je minila sobota, so <\/span><\/span>Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati in Saloma<\/span><\/span><\/span>kupile dišave, da bi ga šle mazilit. 2- Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. 3- Med seboj so govorile: »<\/span><\/span>Kdo nam bo odvalil kamen<\/span><\/span><\/span>od vhoda v grob?« 4- Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen<\/span>; in bil je zelo velik. 5- Stopile so v grob in <\/span><\/span>zagledale mladeni\u010da, ki je sedel<\/span><\/span><\/span>na desni strani, ogrnjen z belim obla\u010dilom, in so se zelo za\u010dudile. 6- On pa jim je rekel: »Ne \u010dudite se! Jezusa iš\u010dete, Nazare\u010dana, kri\u017eanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga polo\u017eili. 7- Toda pojdite in povejte njegovim u\u010dencem in <\/span><\/span>Petru<\/span><\/span><\/span>: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij, 20. poglavje, verzi 1-14:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- Prvi dan tedna je prišla <\/span><\/span>Marija Magdalena<\/span><\/span><\/span>navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je <\/span><\/span>kamen odstranjen <\/span><\/span><\/span> od groba. 2- Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu u\u010dencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga polo\u017eili.« 3- <\/span><\/span>Peter in oni drugi u\u010denec sta šla ven in se odpravljala h grobu<\/span><\/span><\/span>. \/…\/.11- Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob 12- <\/span><\/span>in zagledala dva angela <\/span><\/span><\/span> v belih obla\u010dilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vzno\u017eju, kjer je bilo polo\u017eeno Jezusovo telo. 13- Rekla sta ji: »\u017dena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga polo\u017eili.« 14- Ko je to rekla, se je obrnila in <\/span><\/span>zagledala Jezusa<\/span><\/span><\/span>. <\/span><\/span>Stal je<\/span><\/span><\/span>tam, pa ni vedela, da je Jezus.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju, 28. poglavje, verzi 1-4:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- <\/span><\/span>Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija<\/span>pogledat grob. 2- In glej, nastal je mo\u010dan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz nebes. Pristopil je in odvalil kamen ter sedel nanj<\/span>. 3- Videti je bil kakor blisk in njegovo obla\u010dilo je bilo belo kakor sneg. 4- Od strahu pred njim so stra\u017earji vztrepetali in postali kakor mrtvi.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki, 23. poglavje, verzi 55-56 in 24. poglavje, verzi 1-12:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              55- <\/span><\/span>\u017dene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje<\/span><\/span><\/span>, so šle za Jo\u017eefom. Videle so grob in kako je bilo njegovo telo polo\u017eeno. 56- Nato so se vrnile ter pripravile dišave in miro.<\/span><\/span>V soboto pa so po zapovedi po\u010divale. V  24. poglavju se omenja: 1-<\/span><\/span>Prvi dan tedna so šle \u017eene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. 2- <\/span><\/span>Kamen so našle odvaljen <\/span><\/span><\/span> od groba \/…\/ 8- Tedaj so se spomnile njegovih besed. 9- Vrnile so se od groba in vse to sporo\u010dile enajsterim in vsem drugim. 10- Bile pa so: <\/span><\/span>Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova  in z njimi še druge \u017eene<\/span><\/span><\/span>, ki so to pripovedovale apostolom. 11- Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. 12- <\/span><\/span>Peter <\/span><\/span><\/span> pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se \u010dudil temu, kar se je zgodilo.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Od neizpodbitni dokazov, da vsi pisci evangelijev niso bili Kristusovi u\u010denci in niso bili pri\u010de oziroma o\u010dividci dogodkov, je njihova skrajna zmeda pri omenjanju vsake zgodbe posebej in ogromno nasprotje med njihovimi navajanji zgodb! Marko<\/strong>  pravi, da so tri \u017eenske šle pogledat Kristusov grob, med katerimi navaja ime matere Janeza, sina Zebedejeva, medtem ko avtor Janezovega<\/strong>evangelija ni vedel, da je mati Janeza, sin Zebedejeva, šla pogledat Kristusov grob in navaja samo, da je samo ena \u017eenske odšla. Po drugi strani pa Lukov evangelij potrjuje, da je  odšlo veliko \u017eensk (pogledat Kristusov grob), med katerimi navaja imena Marije Magdalene, <\/span><\/span>Ivane<\/span><\/span><\/span>in Marije, Jakobove matere. <\/span><\/span>Tako omenja imena treh \u017eensk, vendar razli\u010dno od Markovega evangelija, ki namesto <\/span><\/span>Ivane <\/span><\/span><\/span>omenja Salomo!<\/span><\/span>Ta <\/span><\/span>Ivana pa je \u017eena Herodovega oskrbnika Husa, katero ime se omenja v evangeliju po Luki, v 8. poglavju, 3. verzu. Kar se ti\u010de evangelija po Mateju<\/strong>, on omenja, da sta samo dve \u017eenski odšli pogledat (Kristusov) grob.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Po Markovem<\/strong>evangeliju so \u017eenske ugotovile, da je bil kamen odvaljen (od groba), znotraj grobnice pa je bil angel v obliki mladeni\u010da, ki jim je rekel, da Jezus ni znotraj grobnice in da morajo u\u010dence obvestiti, naj grejo v Galilejo, da ga sre\u010dajo. Po Janezovem<\/strong>evangeliju je bil kamen tudi odstranjen, vendar smo ugotovili, da sta Peter in drug u\u010denec šla pogledati grob, Marija Magdalena je v grobu videla dva angela in takrat se je v grobu pojavil Kristus! Po Lukovem <\/strong>evangeliju je bil tudi kamen odstranjen, pozneje pa je samo Peter odšel le do groba in se ne omenja, da  je bil drugi u\u010denec z njim. Po drugi strani pa po Matejevem<\/strong>evangeliju piše, da kamen ni bil odstranjen, ko sta obe \u017eenski šli pogledati grob, ampak je prišlo do velikega potresa in angel je prišel z neba, odstranil kamen pred o\u010dmi vseh in sedel nanj, <\/span><\/span>od strahu pred njim so stra\u017earji vztrepetali in postali kakor mrtvi!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              13. Manjka omemba Kristusovega rodovnika (porekla), njegovega \u010dude\u017enega (deviškega) rojstva in njegove izkušnje s hudi\u010dem:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              To so zelo pomembne zgodbe in dogodki, ki so bili omenjeni v vseh drugih evangelijih in kako to, da so zanemarjene in se ne pojavijo v Janezovem evangeliju?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              14. Pisec tega evangelija odli\u010dno pozna grški jezik:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Teologi se soglasno strinjajo, da je bil ta evangelij napisan v zbornem grškem jeziku in visoki stopnji grškega jezika. Kako je torej lahko Janez, sin Zebedejeva, ki je bil preprost ribi\u010d, napisal evangelij v tej visoki stopnji  grškega jezika, v tem prefinjenem slogu in so mu zavidali veliki grški pesniki ter je omenil citate iz grške filozofije?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Krš\u010danski teologi so priznali, da u\u010denci niso znali grškega jezika, saj je Peter potreboval Marka kot tolma\u010da!!  Opis Janeza, sina Zebedejevega in Petra, najdemo v Apostolskih delih, 4. poglavju, 13.verzu: "<\/strong><\/span><\/span>Videli so (veliki zbor patriarhov) Petrovo in Janezovo pogumno odkritost; opazili so, da sta preprosta \u010dloveka in brez izobrazbe. <\/span><\/span><\/strong>\u010cudili so se in so spoznali, da sta se dru\u017eila z Jezusom.”<\/span><\/span><\/strong>Preprost <\/span><\/span>\u010dlovek brez izobrazbe, to je opis Janeza, sina Zebedejevega, ki ga najdemo v Apostolskih delih in ta opis je dovolj za razumevanje, da je nepredstavljivo, da je Janez pisec evangelija, ki mu je bil pripisan! Upoštevajte, da se ta evangelij za\u010dne s citiranjem besed Filona, judovskega filozofa iz Aleksandrije!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              15. Manjka omemba \u010dude\u017ea Petra, ki hodi po vodi:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju: 14. poglavje, verzi 26-29:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              26- Ko so ga u\u010denci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. 27- Jezus  pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 28- Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, \u010de si ti, mi uka\u017ei, da pridem po vodi k tebi.« 29- On mu je dejal: »Pridi!« In <\/span><\/span>Peter je izstopil iz \u010dolna, hodil po vodi<\/span><\/span><\/span>in šel k Jezusu.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              16. Miti, omenjeni v Janezovem evangeliju:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij: 5. poglavje, verzi 3-4:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3- V njih je le\u017ealo veliko bolnikov: slepih, hromih in suši\u010dnih. \u010cakali so na valovanje vode, 4- <\/span><\/span>kajti od \u010dasa do \u010dasa je prihajal v kopel Gospodov angel<\/span><\/span><\/span>in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij nam ne pove ali je ta angel še naprej nepretrgoma prihajal v kopel v \u010dasu pisanja tega evangelija ali je prenehal s tem prihajanjem?  In izraz "<\/span><\/span>od \u010dasa do \u010dasa je prihajal<\/span><\/span><\/span>" pojasnjuje, da angel ni prihajal ob pisanju tega evangelija! <\/span><\/span>Ali se ta angel še danes spuš\u010da oziroma prihaja do kopeli ali je to storil le za\u010dasno, potem pa prenehal s tem?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              XI. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ALI SO BILI ŠTIRJE EVANGELIJI NAPISANI PO NAVDIHU SVETEGA DUHA?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              1. Potreba Cerkve, da bo Nova zaveza po navdihu Svetega Duha: <\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V cerkvenem opisu štirih evangelijev pogosto najdemo ponovljeno besedno zvezo "<\/span><\/span>napisano po navdihu Svetega Duha<\/span><\/span><\/span>"! \u010ceprav ni nobenih dokazov, da so jih avtorji evangelijev napisali po navdihu Svetega Duha, vendar pogostost, s katero Cerkev ponavlja to izjavo, povzro\u010di, da se kristjani navadijo nanjo in se z njo zavedejo pa tudi njeno ponavljanje, je brez preverjanja njene resni\u010dnosti! Vzrok za povezovanja  teh štirih evangelijev s Svetim duhom, je poskus Cerkve, da pripiše lastnost svetosti tem evangelijem in tako postanejo bo\u017eanske knjige, napisane po bo\u017eanskem navdihu in ne zgodovinske knjige, ki so rezultat \u010dloveškega dela, tako da imajo ti evangeliji avtoriteto nad ljudmi in se jih ljudje dr\u017eijo, sledijo njihovim naukom.ter se izogibajo tistemu, kar jim nasprotuje.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Noben od štirih evangelijev ne navaja (oziroma potrjuje), da je bil napisan po navdihu Svetega Duha:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kako lahko Cerkev ob vsaki prilo\u017enosti trdi, da so bili štirje evangeliji napisani po navdihu Svetega Duha, \u010de sami evangeliji v zvezi s tem ne omenjajo ni\u010desar?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. Zakaj navdih za štiri osebe?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ni smiselno oziroma razumno, da je Sveti Duh navdihnil štiri razli\u010dne ljudi, da so isto knjigo napisali štirikrat! <\/span><\/span>Nenavadno je, da je bil, kot smo \u017ee omenili, prvi evangelij, ki je bil napisan, Markov evangelij. Kako je Sveti Duh lahko najprej navdihnil osebo po imenu Marko, ki ni bil eden od Kristusovih u\u010dencev in ni navdihnil Kristusove u\u010dence, ki so bili o\u010dividci dogodkov?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              4. Protislovja med štirimi evangeliji:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \u010ce je Sveti Duh navdihnil avtorje štirih evangelijev, kako je mogo\u010de, da med njimi najdemo toliko protislovij? Vsaka zgodba, omenjena v dveh ali ve\u010d evangelijih, razkriva, da je med njimi velika razlika v podrobnostih iste zgodbe! <\/span><\/span>Ali lahko Sveti Duh dela napake in navdihuje oziroma razodeva napa\u010dne podatke? Ali je pozabil, kaj je rekel prvi\u010d in zato je drugi\u010d navdihnil oziroma razodel druga\u010dne podrobnosti?!  \u010ce bi Sveti Duh res navdihnil te evangelije, bi bili popolnoma enaki, brez razlike glede števila poglavij in verzov ali celo glede besed in njihovega reda!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju: 27. poglavje, 54.verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ko so stotnik in ti, ki so z njim stra\u017eili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in <\/span><\/span>govorili: »Resni\u010dno, ta je bil Bo\u017eji Sin!«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki: 23. poglavje, 47.verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga indejal: »Zares, ta \u010dlovek je bil pravi\u010den.« <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5. Pisec evangeliji po Luki, priznava, da ni pisal po navdihu Svetega Duha:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Na za\u010detku Lukinega evangelija se navaja zelo resna (nevarna) izpoved, ki popolnoma uni\u010di idejo, da so bili evangeliji navdihnjeni  oziroma razodeti po Svetem Duhu, in popolnoma jasno potrjuje, da ti evangeliji v resnici niso evangeliji.  To bomo obravnavali v  naslednjem poglavju, \u010de bo Vzvišeni  Bog dovolil.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              XII. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              IZPOVEDI EVANGELIJA PO LUKI<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Luki: 1. poglavje, verzi 1-4:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- Ker so \u017ee <\/span><\/span>mnogi<\/span><\/span><\/span> poskušali <\/span><\/span>urediti poro\u010dilo<\/span><\/span><\/span>(napisati zgodbo) o dogodkih, ki so se zgodili med nami, 2- kakor so nam jih izro\u010dili tisti, ki so bili od za\u010detka o\u010dividci in slu\u017eabniki besede, 3- <\/span><\/span>sem sklenil tudi jaz<\/span><\/span><\/span>, ko sem vse od za\u010detka natan\u010dno poizvedel, tebi, nadvse odli\u010dni Teófil, vse po vrsti popisati, 4- <\/span><\/span>da spoznaš<\/span><\/span><\/span>zanesljivost naukov, o katerih si bil pou\u010den.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Zdaj skupaj analizirajmo izpovedi, ki jih je Luka napisal v tem uvodu, da vidimo, kaj je povedal Luka sam o sebi in ne, kaj je Cerkev rekla o njem:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. Veliko ljudi je poskušalo napisati zgodbo o dolo\u010denih (znanih) stvareh:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              To pomeni, da je veliko ljudi napisalo evangelije po svoje in ne po navdihu Svetega Duha! <\/span><\/span>Poleg tega beseda "<\/span><\/span>mnogi<\/span><\/span><\/span>" nakazuje, da je veliko evangelijev in ne le štiri! Vendar Luka ni kritiziral številnih evangelijev, ki so se pojavili pred njegovim in v njegovem \u010dasu in tudi ni rekel: "Trije od njih so verodostojni in ta moj evangelij je \u010detrti, drugi pa niso verodostojni evangeliji!"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Luka priznava, da ne obstaja noben evangelij, ki so ga napisali Kristusovi u\u010denci:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Nenavadno je, da Luka ni omenil imena nobenega avtorja tistih številnih evangelijev, ki so bili razširjeni. To ka\u017ee na to, da so evangelije napisali anonimni in neznani ljudje, ki jih tudi Luka ni poznal, kajti \u010de bi bil tam, katerikoli evangelij napisan od katerega koli (Kristusovega) u\u010denca, si Luka ne bi upal napisati evangelija, ampak bi omenil obstoj napisanega evangelija. enega izmed Kristusovih u\u010dencev ali pa bi svojemu prijatelju Teofilu poslal kopijo tistega evangelija, ki ga je napisal eden od u\u010dencev, namesto da bi mu napisal pismo!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. Luka prizna, da je napisal sam po svoje evangelij in ne po navdihu Svetega Duha:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Iz besedne zveze "<\/span><\/span>sem sklenil tudi jaz<\/span><\/span><\/span>" nedvomno potrjuje, da je Luka to pismo napisal  svojemu prijatelju Teofilu brez razodetja ali navdiha Svetega Duha.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4. Luka je priznal, da je pisal zgolj pismo in ne evangelij:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Luka ne pravi "To je evangelij po Luki" in svojemu pisanju  ne pripisuje nobene svetosti, ampak jasno pravi, da je prijatelju Teofilu napisal zgolj pismo, v katerem mu sporo\u010da informacije, ki jih je prejel o \u017eivljenju Jezusa Kristusa, naj bo mir z njim..<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              XIII. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              CERKEV JE V NOVI ZAVEZI PRIZNALA OBSTOJ LA\u017dNIH DODATKOV <\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Ob branju enega od štirih evangelijev bo spoštovani bralec na mnogih mestih zasledil prisotnost znaka zvezdice (*) ali besedno zvezo v oklepajih  ali opombo poleg ali ob rob stavka, ki ga je prebral, vendar mnogi od nas gremo mimo te zvezdice ali teh oklepajev, ne da bi pozorni in ne razmišljamo, kaj to pomeni in kaj je razlog za njegov obstoj v evangeliju! Upoštevajo\u010d, da te opombe morda niso prisotne v nekaterih izdajah, v katerih so zalo\u017eniki poskušali skriti te\u017eave, povezane s temi stavki oziroma izrazi!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta znak ali oklepaji ozna\u010duje te\u017eavo z besedo, besedno zvezo ali odstavkom, ki se bere. Lahko gre za napa\u010dno prevedeno besedo iz stare hebrejske stare zaveze, toda Cerkev je vztrajala, da jo bo obdr\u017eala in jo ne bo spremenila oz. zamenjala za pravilni prevod, ali pa je ta beseda, stavek ali odstavek lahko la\u017een dodatek, ki je bil dodan v zadnjih stoletjih, saj se sploh ne pojavlja v stari razli\u010dici prvih stoletij!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. ''Devica'' je la\u017een in napa\u010den prevod hebrejske besede ''almah'':<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Mateju: 1. poglavje, verzi 22-23:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "<\/span><\/span>22- Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: 23- Glej, <\/span><\/span>devica<\/span><\/span><\/span>* bo spo\u010dela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, <\/span><\/span>kar v prevodu pomeni Bog z nami.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Izaija: 7. Poglavje, 14.verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              " Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, <\/span><\/span>devica <\/span><\/span><\/span>[41]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>bo spo\u010dela<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>in rodila sina in mu dala ime<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>Emanuel.<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pravzaprav je beseda "<\/span><\/span>devica<\/span><\/span><\/span>", ki se pojavlja v razli\u010dnih prevodih knjige Izaije, la\u017eno in napa\u010dno prevajanje besede "almah", omenjene v knjigi Izaije v hebrejš\u010dini, kar pomeni "mladenka"! Na primer, \u010dlovek lahko re\u010de neki dru\u017eini: "Vaša h\u010derka je odrasla v mladenko  in ima lahko otroka." To pomeni, da se je poro\u010dila in zanosila! Toda za potrditev, da se preroštvo preroka Izaije, ki je omenjen v Izaijevi knjigi, popolnoma nanaša na Kristusa, je avtor Evangelija po Mateju besedo "almah" prevedel kot "devico", da bi se zgodilo ujemanje in se pripiše Kristusu ime ''Emanuel'', <\/span><\/span>kar v prevodu pomeni Bog z nami<\/span><\/span>, \u010deprav vemo, da Kristusa (mir z njim) nih\u010de nikoli ni poklical s tem imenom!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Zadnji del  Markovega evangelija iz 16. poglavja, verzi od 9 do 20 so la\u017eni dodatki:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              16. poglavje v Markovem evangeliju se za\u010dne z 1. verzom, ki pravi: "<\/span><\/span>Ko je minila sobota, so Marija Magdalena<\/span>, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišave, da bi ga šle mazilit.''In Cerkev Priznava, da se to poglavje kon\u010da z 8. verzom, ki pravi: ''<\/span><\/span> Stopile so ven in zbe\u017eale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. <\/span><\/span>In nikomur niso ni\u010d povedale, kajti bale so se<\/span><\/span><\/span>.”<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>  Glede na to, <\/span><\/span> Marija Magdalena nikomur ni ni\u010d rekla, ker se je bala!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vendar Cerkev v poznejših stoletjih ni marala, da se zgodba kon\u010da tukaj brez potrditve Kristusovega pojavljanja pred u\u010denci in je v to poglavje dodala še 12 dodatnih verzov, in naredila konec tega poglavja po navdihu njihove domišljija in ne po navdihu Svetega  Duha!! Tako Cerkev potrjuje, da je Marija Magdalena u\u010dencem povedala, kaj se je zgodilo, da se jim je prikazal Kristus, da se je dvignil v nebo in sedel na Gospodovo desnico ter tudi, da jim je Kristus ukazal, naj pridigajo evangelij po vsem svet!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Evangelij po Marku: 16. poglavje, verzi 9-20:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              9- <\/span><\/span>Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni<\/span>, iz katere je izgnal sedem demonov. <\/span><\/span>10- <\/span><\/span>Šla je in to sporo\u010dila tistim, ki so bili prej z njim <\/span><\/span><\/span>in so \u017ealovali ter jokali. 11- Ko so slišali, da \u017eivi in da ga je ona videla, niso verjeli. 12- Nato se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na de\u017eelo. 13- Tudi ta dva sta odšla in to sporo\u010dila drugim, pa tudi njima niso verjeli. <\/span><\/span>14-Še pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosr\u010dnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli obujenega.<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>15- Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! 16- Kdor bo sprejel vero in bo krš\u010den, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. 17- Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, 18- z rokami<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>dvigali ka\u010de, in \u010de bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« 19- Potem ko je Gospod Jezus <\/span><\/span>govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Bo\u017ejo desnico. 20- Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n\r\n\t\r\n\t\t\r\n\t\t\t
               <\/td>\r\n\t\t<\/tr>\r\n\t<\/tbody>\r\n<\/table>\r\n\r\n

              Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je: <\/span><\/span><\/strong>Zakaj Cerkev še naprej ohranja te verze v evangeliju po Marku, \u010deprav ve, da so la\u017eni dodatki in nimajo bo\u017eanskega navdiha oziroma  izvora?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. Verz, na katerega se Cerkev opira, da doka\u017ee nauk o trojstvu, je la\u017een verz oziroma dodatek:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Prvo Janezovo pismo: 5. poglavje, 7. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''Trije so tisti, ki pri\u010dajo v nebesih: O\u010de, Beseda in Sveti Duh. Ti trije so eno."<\/span>
              \r\nV resnici ta verz ni omenjen v nobenem starogrškem rokopisu, ampak je bil komentar na robu strani v latinskem prevodu iz petega stoletja našega štetja. Vendar je s\u010dasoma katoliška cerkev ocenila, da bi lahko dodajanje tega verza v Sveto pismo, dala lastnost svetosti tako, da bi ljudi prepri\u010dala  o nauku o trojstvu (trinitarni doktrini).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Leta 1502 je kardinal Francisco Jiménez de Cisneros zadol\u017eil ekipo španskih prevajalcev, da je sestavila Sveto pismo v štirih jezikih: grš\u010dini, hebrejš\u010dini, aramejš\u010dini in latinš\u010dini. Vsaka stran štirih jezikov bi morala imeti štiri vzporedne stolpce, da bi ustvarili tako imenovano "poliglotsko Biblijo"[42]<\/span><\/sup><\/sup><\/a>. Erasmus (<\/span><\/span>Desiderius) <\/span><\/span>je bil odgovoren za grško izdajo, ki je bila prva izdaja Svetega pisma v grš\u010dini. V prvi in drugi grški izdaji Erazma se besede, ki jih danes najdemo v Prvem Janezovem pismu, v 5. poglavju, 7. verz , ne pojavljajo. Vendar je katoliška cerkev izvrševala pritisk nad njim, naj to doda v tretjo izdajo, on  je to zavrnil in rekel, da ta fraza oziroma stavek, ni omenjen oziroma jo ne najde  v nobenem grškem rokopisu. Kljub temu, potem ko ga je katoliška cerkev nenehno pritiskala, je bil prisiljen to sprejeti in na koncu je izdal tretjo izdajo, tako da je dodal to besedno zvezo (oziroma stavek)!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ker je razli\u010dica Biblije kralja Jamesa temeljila na angleškem prevodu tretje izdaje Erasmusa, ugotovimo, da se stavek pojavlja tudi v razli\u010dici kralja James. V nemškem prevodu Martina Lutherja, ki je temeljil na drugi izdaji Erazma, ugotavljamo, da se ta stavek ne pojavi! <\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ta stavek je še vedno (trenutno) prisoten v ve\u010dini razli\u010dic Biblije po vsem svetu, \u010deprav Cerkev ve, da gre za la\u017eni stavek, ki nima podlage v nobenem starodavnem  rokopisu!<\/span>.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4. Zgodba o prešuštnici je dodana (la\u017ena) zgodba<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V izdajah Janezovega evangelija našega \u010dasa najdemo v 8. poglavju, verzi 3-11, zgodbo o prešuštnici.[43]<\/span><\/sup><\/sup><\/a>Toda v resnici se ta zgodba ne pojavlja v vseh starogrških papirusih, ki jih navaja cerkev, in ni vklju\u010dena v papirus (P66), niti v papirus (P75), niti v Sinaitski kodeks (Codex Sinaiticus), niti v Vatikanskem kodeksu (<\/span><\/span>Codex Vaticanus). <\/span><\/span> Poleg tega se slog pisanja v tej zgodbi razlikuje od na\u010dina pisanja ostalega Janezovega evangelija, kar ka\u017ee, da gre za la\u017eni dodatek! Spodaj je slika papirusa (P66), v katerem se ta zgodba ne pojavlja.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              \"..\/Downloads\/440px-Papyrus66.jpg\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Janezov evangelij: 8. poglavje, verzi 3-11:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              3- <\/span><\/span>Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali \u017eeno, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. <\/span><\/span>Postavili so jo v sredo 4- in mu rekli: »U\u010ditelj, tole \u017eeno smo zasa\u010dili v prešuštvovanju. 5- Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« 6-To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli to\u017eiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. 7- Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vr\u017ee kamen vanjo.« 8- Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. 9- Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam (Jezus) in \u017eena v sredi. 10- Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, \u017eena? Te ni nih\u010de obsodil?« 11- Rekla je: »Nih\u010de, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši ve\u010d!«<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              XIV. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              EVANGELIJ PO JEZUSU KRISTUSU (MIR Z NJIM)<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Evangelij muslimanov:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Muslimani verjamejo, da je Vsemogo\u010dni Allah poslal evangelij s svojim prerokom Jezusom Kristusom (mir z njim), da bi izraelske sinove vodil po pravi Allahovi poti, potem  ko so zablodeli in se oddaljili od prave poti in se obrnili od naukov Mojzesa in glasnikov vere, ki so bili poslani za njim. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vsemogo\u010dni Allah pravi v \u010dastnem Kur'anu v 46. verzu poglavja Al-Maide (Miza): "<\/strong><\/span><\/span>In po njihovih sledeh smo poslali Jezusa, Marijinega sina, ki je potrdil resni\u010dnost tega, kar je bilo pred njim v Tori. <\/span><\/span><\/strong>In dali smo mu Evangelij, v katerem sta vodilo in svetloba, potrjujo\u010d resni\u010dnost tega, kar je bilo pred njim v Tori, ter vodilo in poduk bogaboje\u010dim.”<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vsemogo\u010dni Allah pravi v \u010dastnem Kur'anu v 29. verzu poglavja Al-Feth (Zmaga): "Tako so opisani v Tori (Postavi), pa tudi v Evangelijih; kakor rastlina so, ki naprej po\u017eene poganjek in ga nato u\u010dvrsti. Poganjek se okrepi in izravna, s svojim steblom vzbuja ob\u010dudovanje sejalcev, da bi ogor\u010dil (razjezil) nevernike. Gospod obljublja odpuš\u010danje in bogato nagrado tistim, ki verujejo in opravljajo dobra dela.''<\/strong><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Muslimani verjamejo, da mora vsak musliman verovati v ta evangelij, ki je razodet Allahovemu glasniku vere Jezusu, mir z njim. In tukaj je tudi to\u010dka razhajanja med muslimani in kristjani okrog evangelija. Medtem ko kristjani pozivajo muslimane naj verujejo v štiri evangelije, jim muslimani odgovarjajo: kako to, da vi \u017eelite, da mi verujemo v te evangelije, ki so jih napisali neznane osebe oziroma anonimne\u017ei, medtem ko vi ne verujete v evangelij, ki ga je Vsemogo\u010dni Allah razodel Jezusu, mir z njim?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kje je zdaj evangelij Jezusa Kristusa?<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ni dokon\u010dnih dokazov<\/span>, kako je evangelij, ki ga je Vsemogo\u010dni Allah razodel svojemu glasniku vere, Jezusu (mir naj bo z njim), izginil z zemlje! Prav tako ni znano, ali je bil evangelij napisan na papirjih in je tako bil izgubljen iz rok kristjanov ali so ga Judje za\u017egali, ali pa je šlo za ustni evangelij, ki ga je Jezus (mir naj bo z njim) oznanjal ljudem ustno  in potem, ko ga je Vsemogo\u010dni Allah rešil iz rok Judov in ga dvignil k Sebi, ne da bi bil kri\u017ean ali ubit, je tudi evangelij izginil skupaj z njim, glede na to, da je bil ustni evangelij?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Dobra novica je, da je veliko Kristusovih naukov (mir naj bo z njim) zdaj v naših rokah in jih lahko beremo. Vsemogo\u010dni Allah je v \u010dastnem Kur'anu razjasnil resnico o Jezusu, o njegovem sporo\u010dilu, o tem, kaj je ljudem pridigal, kaj jim je ukazal, resnico o njegovih  \u010dude\u017eih in resnico o njegovi materi, Devici Mariji, mir naj bo z njo.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\nVsemogo\u010dni Allah pravi v \u010dastnem Kur'anu v 75. verzu poglavja Al-Maide (Miza): "<\/strong><\/span><\/span>Mesija, Marijin sin, ni drugega kot poslanec, pred katerim so \u017ee bili poslanci. <\/span><\/span><\/strong>In njegova mati je potrjevala resnico. Bila sta jedla hrano! Poglej, kako jim pojasnjujemo dokaze, nato poglej, kako se obra\u010dajo (od resnice).”<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vsemogo\u010dni Allah pravi v \u010dastnem Kur'anu v verzih 116-118 poglavja Al-Maide (Miza): <\/span>In ko je Allah rekel: "O Jezus, Marijin sin, mar si ti rekel ljudem: 'Vzemite mene in mojo mater za bogova, namesto Allaha!'", je odvrnil: "Slavljen bodi! <\/span><\/strong>Meni se ne spodobi, da bi rekel, \u010desar nimam pravice re\u010di. \u010ce sem to rekel, Ti to \u017ee veš, kajti Ti veš, kar je v moji duši, jaz pa ne vem, kaj je v Tebi. Resni\u010dno, Ti si Poznavalec prav vsega neznanega. (116) Govoril sem jim zgolj to, kar si mi ukazal: '\u010castite Allaha, mojega in vašega Gospodarja!' Bil sem jim pri\u010da, dokler sem bil med njimi, ko pa si me vzel, si Ti bedel nad njimi, kajti Ti bediš nad vsem. (117)  \u010ce jih kaznuješ, oni so Tvoji su\u017enji, in \u010de jim odpustiš - Ti si resni\u010dno Najplemenitejši in Najmodrejši. (118) <\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Štirje evangeliji priznavajo obstoj Kristusovega evangelija:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Štirje evangeliji jasno omenjajo Kristusov evangelij in celo mnogi duhovniki priznavajo, da je Jezus imel evangelij, vendar ne vedo, kako ali kje se je izgubil! Po drugi strani mnogi duhovniki poskušajo zanikati njegov obstoj in pravijo, da "Kristusov evangelij ne obstaja, ampak je beseda evangelij grška beseda, ki pomeni dobra novica!”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vendar se skupina, ki zanika obstoj evangelija Jezusa Kristusa, moti glede pravil oziroma gramatike grškega jezika! Beseda "evangelij" pomeni "dobra novica" v dobesednem prevodu, vendar se vedno v uporabi, z njo sklicuje oziroma misli na “Biblijo” in se nikoli ne uporablja v smislu "dobra novica"!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Na primer, \u010de grški o\u010de prosi svojega sina, naj mu prinese evangelij, bo prinesel evangelij in nikoli ne bo razumel, da mu je o\u010de rekel, naj mu prinese dobro novico! Tudi \u010de \u017eeli grški \u010dlovek povedati, da prinaša dobro novico, nikoli ne bo uporabil besede "evangelij", ker se bo razumelo, da je s seboj prinesel evangelij, ampak bo uporabil še dve besedi, ki sta "Καλ\u03ac Ν\u03adα" (kalanea) ("kala "Pomeni dobro ali veselo in" Nea "pomeni novice in je iz nje izpeljana angleška beseda" News ").<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Zdaj pa poglejmo, kako štirje evangeliji omenjajo obstoj Kristusovega evangelija in poglejmo, ali se beseda evangelij, ki se pojavi tukaj, nanaša na evangelij, ki je bil razodet Kristusu, ali na dobro novico:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1. Pavlovo pismo Gala\u010danom, 1.poglavje , verzi 6-9:<\/span><\/span><\/strong>"<\/span><\/span>6-<\/span><\/span>\u010cudim se, da se od tistega, ki vas je poklical po Kristusovi<\/span><\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span> milosti, tako hitro obra\u010date k nekemu drugemu evangeliju ! <\/span><\/span><\/span>7- ki pa ni drug evangelij, <\/span><\/span>pa\u010d pa so nekateri, ki vas begajo in ho\u010dejo Kristusov evangelij postaviti na glavo (ga spremeniti)<\/span><\/span><\/span>. 8- Toda tudi \u010de bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal druga\u010den evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet! 9- Kakor smo prej rekli, tako pravim ponovno: \u010de vam kdo oznanja evangelij, ki je druga\u010den od tistega, ki ste ga prejeli, naj bo preklet! <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ali pomenijo Pavlove besede: "<\/span><\/span>\u010cudim se, da se od tistega, ki vas je poklical po Kristusovi<\/span><\/span> milosti, tako hitro obra\u010date k nekemu drugemu evangeliju '', da se obra\u010dajo od dobre novice o Jezusu k drugi dobri novici ali se oni obra\u010dajo od Jezusovega evangelija k drugemu evangeliju?! In ko pravi: ''pa\u010d pa so nekateri, ki vas begajo in ho\u010dejo Kristusov evangelij postaviti na glavo (ga spremeniti)''<\/span><\/span>ali beseda evangelij tukaj pomeni dobro novico?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2. Evangelij po Marku, 13. poglavje, 10. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              "<\/span><\/span>Najprej pa se mora oznaniti evangelij<\/span>vsem narodom.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot lahko vidimo tukaj, je Jezus (mir naj bo z njim) svojim u\u010dencem zapovedal, naj pridigajo evangelij v dvanajstih izraelskih plemenih. Z narodi se tukaj misli na dvanajst plemen Izraelcev, in ne na vse narode sveta, toda v nekaterih prevodih se zdi, da besede "vsem narodom" zavajajo bralca, tako da misli, da je Kristusovo sporo\u010dilo univerzalno (svetovno) sporo\u010dilo in da ni bil poslan le <\/span><\/span> k izgubljenim ovcam Izraelove hiše(kot je navedeno v Matejevem evangeliju,15. poglavju, 24.verzu), in da  je Kristus svojim u\u010dencem zapovedal, naj evangelij širijo po vsem svetu!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Po drugi strani pa jim zagotovo Kristus takrat ni ukazal, naj pridigajo evangelij po Mateju, Marku, Luki ali Janezu, temve\u010d jim je naro\u010dil, naj pridigajo sporo\u010dilo izvirnega evangelija, ki mu ga je razodel Bog, da bi ga pridigal oziroma oznanjal med judejskimi oziroma izraelskimi plemeni.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              3. Pavlovo pismo Gala\u010danom, 1. poglavje, verzi 11–12:<\/span><\/span><\/strong>11- <\/span><\/span>Izjavljam vam torej, bratje: evangelij<\/span>, ki sem ga oznanil,ni po \u010dloveku<\/span>. 12- Nikakor ga namre\u010d nisem prejel in se ga nau\u010dil od \u010dloveka, temve\u010d po razodetju Jezusa Kristusa.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n4. Pavlovo pismo Efe\u017eanom, 1. poglavje, 13.verz:<\/strong>»<\/span><\/span>V njem ste tudi vi<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja<\/span><\/span><\/span>. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pe\u010dat Svetega Duha, ki je bil obljubljen.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5. Drugo pismo Timoteju, 1. poglavje, 10. in 11. verz:<\/span><\/span><\/strong>"<\/span><\/span> razkril pa zdaj s pojavitvijo našega odrešenika Kristusa Jezusa, ki je uni\u010dil smrt in razsvetlil \u017eivljenje in nepropadljivost po evangeliju <\/span><\/span><\/span>za katerega sem bil jaz postavljen kot glasník, apostol in u\u010ditelj.<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ali  je Kristus z dobro novico ali z evangelijem uni\u010dil smrt in razsvetlil \u017eivljenje?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              6. Pavlovo pismo Filipljanom, 1. poglavje, verzi 15-16:<\/span><\/span><\/strong>15- Nekateri sicer oznanjajo Kristusa tudi iz zavisti in iz tekmovalnosti,<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>nekateri pa tudi z dobrim namenom. 16-Ti delajo to iz ljubezni, saj vedo, da sem bil dolo\u010den za obrambo <\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n7. Pavlovo pismo Rimljanom, 10. poglavje, verzi 15-17:<\/strong><\/span><\/span>15- In kako naj oznanjajo, \u010de niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih re\u010deh! 16- Toda <\/span><\/span>evangeliju<\/span><\/span><\/span>niso bili vsi poslušni. Izaija namre\u010d pravi: Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju? 17- Potemtakem je vera iz oznanjevanja,<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>oznanjevanje pa je <\/span><\/span>po Bo\u017eji besedi<\/span><\/span><\/span>.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              8. Pavlovo pismo<\/span><\/span><\/strong>Filipljanom, <\/span><\/span><\/strong>4. poglavje<\/span><\/span><\/strong>,<\/span><\/span><\/strong>3. verz <\/span><\/span><\/strong>:<\/span><\/span><\/strong>"<\/span><\/span>Pa tudi tebe, zvesti sodelavec,<\/span><\/span>\"https:\/\/www.biblija.net\/images\/opomba.gif\"<\/span><\/span><\/span>prosim, da jima pomagaš, saj sta se z menoj bojevali za <\/span><\/span>evangelij<\/span><\/span><\/span>, s Klemenom in z drugimi mojimi sodelavci, katerih imena so v <\/span><\/span>knjigi \u017eivljenja<\/span><\/span><\/span>.''<\/span><\/span>
              \r\nKje je tukaj knjiga \u017eivljenja, omenjena zgoraj? Kje je izginila in kje je bila prisotna?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n9. Markov evangelij, 14. poglavje, 9. verz:<\/span><\/strong>"<\/span>Resni\u010dno, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij<\/span>, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              10. Matejev evangelij, 26. poglavje, 13.verz:<\/span><\/strong>"<\/span>Resni\u010dno, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen ta evangelij<\/span>, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              11. Evangelij po Marku, 1. poglavje, verzi 14–15:<\/span><\/span><\/strong>14- Ko pa je bil Janez izro\u010den, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Bo\u017eji evangelij 15- in govoril: »\u010cas se je dopolnil in Bo\u017eje kraljestvo se je pribli\u017ealo. Spreobrnite se in verujte <\/span><\/span>evangeliju<\/span><\/span><\/span>!«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n12. Evangelij po Marku, 8. poglavje, 35. verz:<\/strong>» Kdor namre\u010d ho\u010de rešiti svoje \u017eivljenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje \u017eivljenje zaradi mene in zaradi <\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>, ga bo rešil.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n


              \r\n13. Evangelij po Marku, 10. poglavje, verzi 29–30: <\/strong><\/span><\/span>29- <\/span><\/span>Jezus je rekel: »Resni\u010dno, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija<\/span>zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali o\u010deta ali otroke ali njive 30- in ne bi zdaj, v tem \u010dasu, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa ve\u010dno \u017eivljenje.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n14. Evangelij po Luki, 5. poglavje, 1. verz:<\/strong>''<\/span><\/span>Ko je mno\u017eica pritiskala nanj in poslušala Bo\u017ejo besedo<\/span>, on pa je stal ob Genezareškem jezeru.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n


              \r\n15. Evangelij po Marku, 2. poglavje, 2. verz:<\/strong>»<\/span><\/span>Veliko se jih je zbralo, tako da še v preddverju ni bilo ve\u010d prostora, in jim je govoril besedo<\/span>.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              V jezuitskem prevodu istega verza najdemo: »pridigal <\/span><\/span>jim je<\/span><\/span><\/span>Bo\u017ejo besedo<\/span><\/span><\/span>.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              16. Evangelij po Janezu, 12. poglavje, 49-50 verz:<\/span><\/strong>»Kajti nisem govoril sam od sebe, temve\u010d O\u010de, ki me je poslal, mi je zapovedal<\/span>, kaj naj re\u010dem in kaj naj govorim,<\/span>in vem, da je <\/span>njegova zapoved<\/span><\/span>ve\u010dno \u017eivljenje. <\/span>Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je povedal O\u010de<\/span><\/span>.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n\r\n\t\r\n\t\t\r\n\t\t\t\r\n\t\t\t
               <\/td>\r\n\t\t<\/tr>\r\n\t\t
               <\/td>\r\n\t\t<\/tr>\r\n\t<\/tbody>\r\n<\/table>\r\n\r\n

              17. Evangelij po Janezu, 3. poglavje, 31-34 verz, ki vsebuje pri\u010devanje Janeza Krstnika o Jezusu: <\/span><\/span><\/strong>31-''Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem; kdor pa je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, 32- in pri\u010duje o tem, kar je videl in slišal, vendar nih\u010de ne sprejema njegovega pri\u010devanja. 33- Kdor pa je sprejel njegovo pri\u010devanje, je s pe\u010datom potrdil, da je Bog resni\u010den. 34- Kogar je namre\u010d poslal Bog, govori Bo\u017eje besede<\/span>, kajti on ne daje Duha na mero.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              18. Evangelij po Janezu, 17. poglavje, verzi 6-14: <\/span><\/span><\/strong>6- \/…\/ Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se <\/span><\/span>dr\u017eali tvoje besede.<\/span><\/span><\/span>. 7- Zdaj vedo, da je vse, kar <\/span><\/span>si mi dal<\/span><\/span><\/span>, od tebe; 8- kajti <\/span><\/span>besede, ki si mi jih dal, sem dal njim<\/span><\/span><\/span>. Oni so jih sprejeli in resni\u010dno spoznali, da sem izšel od tebe, ter za\u010deli verovati, da si me ti poslal.\/…\/ 14- <\/span><\/span>Izro\u010dil sem jim tvojo besedo<\/span><\/span><\/span>\/…\/. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              19. Evangelij po Luki, 8. poglavje, 21. verz:<\/span><\/span><\/strong>On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Bo\u017ejo besedo<\/span>poslušajo in uresni\u010dujejo.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              20. Evangelij po Janezu, 2. poglavje, 22.verz:<\/span><\/span><\/strong>Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi u\u010denci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu (Knjigi) in besedi<\/span>, ki jo je rekel Jezus.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              21. Evangelij po Janezu, 14. poglavje, 24.verz: »<\/span><\/span><\/strong>Kdor me ne ljubi, se ne dr\u017ei mojih besed; in beseda (govor)<\/span>, ki jo slišite, ni moja, ampak od O\u010deta, ki me je poslal.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              22. Apostolska dela, 15. poglavje, 7. verz: <\/span><\/span><\/strong> Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog \u017ee pred davnim \u010dasom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo<\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>in sprejeli vero.  <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              23. Pavlovo pismo Kološanom, 1. poglavje, 5. verz:<\/span><\/strong>in sicer zaradi upanja, ki vam je pripravljeno v nebesih. <\/span>O tem upanju ste slišali \u017ee prej, v besedi resnice <\/span>evangelija<\/span><\/span>.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              24. Pavlovo pismo Kološanom, 1. poglavje, 23. verz:<\/span><\/span><\/strong> “<\/span><\/span>\u010de le ostanete utemeljeni v veri in trdni ter se ne pustite odtrgati od upanja <\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>, o katerem ste slišali. Ta <\/span><\/span>evangelij <\/span><\/span><\/span>je bil oznanjen vsemu stvarstvu pod nebom, in jaz, Pavel, sem postal njegov slu\u017eabnik.”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              25. Prvo Pavlovo pismo Tesaloni\u010danom, 2. poglavje, 8. verz: <\/span><\/span><\/strong> ''smo vam hoteli dati ne samo <\/span><\/span>Bo\u017eji evangelij<\/span><\/span><\/span>, ampak tudi svoje \u017eivljenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              26. Prvo Pavlovo pismo Tesaloni\u010danom, 3. poglavje, 2. verz: <\/span><\/span><\/strong> ''<\/span><\/span>k vam pa smo poslali Timóteja, našega brata in Bo\u017ejega sodelavca pri Kristusovem evangeliju<\/span>, da bi vas utrdil in spodbudil v vaši veri,''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              27. Pavlovo pismo Efe\u017eanom, 6. poglavje, 15. verz: <\/span><\/span><\/strong>''in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje <\/span><\/span>evangelija miru<\/span><\/span><\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              28. Drugo Pavlovo pismo Tesaloni\u010danom, 1. poglavje, 7. verz: <\/span><\/span><\/strong>''<\/span><\/span>vam, ki stisko trpite, pa povrne z olajšanjem, skupaj z nami, ko se bo razodel z neba Gospod Jezus z angeli svoje mo\u010di 8- in bo v plamene\u010dem ognju kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni <\/span><\/span>evangeliju<\/span><\/span><\/span>našega Gospoda Jezusa <\/span><\/span>Kristusa<\/span><\/span><\/span>.9-<\/span><\/span> Gospod jih bo obsodil na ve\u010dno pogubljenje\/…\/''.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ali tukaj oni niso poslušni dobre novice Jezusa ali niso poslušni evangeliju Kristusa? Ali so poslušni dobri novici ali jo oznanjajo?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              29. Prvo Pavlovo pismo Timoteju, 1. poglavje, 11. verz:<\/span><\/span><\/strong>»To je nauk, ki se ujema z evangelijem <\/span> veli\u010dastva bla\u017eenega Boga. In ta evangelij je bil zaupan meni<\/span>.«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              30. Prvo Pavlovo pismo Tesaloni\u010danom, 2. poglavje, 4. verz: <\/span><\/span><\/strong>''<\/span><\/span>ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa evangelij<\/span>: pri tem pa ne skušamo ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              31. Drugo Pavlovo pismo Timoteju, 1. poglavje, 8. verz:<\/span><\/span><\/strong>Nikar se torej ne sramuj pri\u010devanja za našega Gospoda. Pa tudi mene, ki sem zaradi njega jetnik, se ne sramuj, ampak z menoj trpi za <\/span><\/span>evangelij<\/span><\/span><\/span>, oprt na Bo\u017ejo mo\u010d. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              32. Prvo Pavlovo pismo Korin\u010danom, 9. poglavje, verzi 12-23:<\/span><\/span><\/strong>12- \/…\/ Nasprotno, vse prenašamo, da le ne bi povzro\u010dili kakšne ovire <\/span><\/span>Kristusovemu evangeliju<\/span><\/span><\/span>.\/…\/ 14- Tako je tudi Gospod dolo\u010dil, naj tisti, ki oznanjajo <\/span><\/span>evangelij<\/span><\/span><\/span>, \u017eivijo od <\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>.\/…\/ 18- Kaj je torej moje pla\u010dilo? To, da zastonj oznanjam <\/span><\/span>Kristusov evangelij<\/span><\/span><\/span> in da pri tem ne izkoriš\u010dam svoje pravice, ki mi gre iz <\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>.\/…\/ 23- Vse delam zaradi <\/span><\/span>evangelija<\/span><\/span><\/span>, da bi bil tudi sam dele\u017een njegovih obljub. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              33. Pavlovo pismo Gala\u010danom, 2. poglavje, 2. verz:<\/span><\/span><\/strong> ''<\/span><\/span>Šel pa sem po razodetju. Predlo\u017eil sem jim evangelij<\/span>, ki ga oznanjam med pogani, in še posebej najuglednejšim osebam<\/span>, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ali jim je Pavel predlo\u017eil evangelij, ki ga je pridigal osebam oziroma posameznikom med narodi (pogani), ali  je osebam oziroma posameznikom  predlo\u017eil dobro novico ?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              34. Pavlovo pismo Gala\u010danom, 2. poglavje, 5. verz:<\/span><\/span><\/strong>''<\/span><\/span>Vendar se jim nismo uklonili niti za trenutek, da bi med vami obstala resnica evangelija<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              35. Pavlovo pismo Gala\u010danom, 2. poglavje, 14. verz:<\/span><\/span><\/strong>»<\/span><\/span>Ko pa sem videl, da ne hodijo pravilno, v skladu z resnico evangelija<\/span>, sem vpri\u010do vseh rekel Kefu[44]<\/span><\/sup><\/sup><\/a>: »\u010ce ti, ki si Jud, \u017eiviš po pogansko in ne po judovsko, kako ho\u010deš prisiliti pogane, da bi \u017eiveli po judovsko?«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              36.  Pavlovo pismo Efe\u017eanom, 6. poglavje, 19. verz: »<\/span><\/span><\/strong>m<\/span><\/span>olíte tudi zame, da mi bo dan govor, ko bom odpiral usta, tako da bom neustrašeno oznanil skrivnost evangelija<\/span>,«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              37. Pavlovo pismo Filipljanom, 1. poglavje, 7. verz:<\/span><\/span><\/strong>»<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span>Prav je, da tako mislim o vas vseh, ker vas nosim v srcu, saj ste vsi z menoj dele\u017eni milosti, tako v mojih verigah kakor pri obrambi in utrjevanju evangelija<\/span>.« <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              38. Pavlovo pismo Filipljanom, 1. poglavje, 12. verz:<\/span><\/span><\/strong>''<\/span><\/span>Ho\u010dem, da veste, bratje, da je to, kar se godi z mano, veliko prispevalo k razmahu evangelija<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              39. Pavlovo pismo Filipljanom, 1. poglavje, 27. verz:<\/span><\/span><\/strong>''<\/span><\/span>Da le \u017eivite tako, kakor je vredno Kristusovega <\/span> evangelija<\/span>! Tako bom, bodisi da pridem in vas vidim bodisi da bom odsoten, slišal o vašem vedenju, kako stojite trdno v enem duhu in kako se enodušno bojujete za vero<\/span>evangelija<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              40. Pavlovo pismo Filipljanom, 2. poglavje, 22. verz: ''<\/span><\/span><\/strong>Poznate njegovo preizkušenost, ker je z mano kakor sin z o\u010detom slu\u017eil evangeliju<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              41. Pavlovo pismo Rimljanom, 1. poglavje, 1. verz:<\/span><\/span><\/strong>''Pavel, slu\u017eabnik Kristusa Jezusa, poklican za apostola, odbran za Bo\u017eji evangelij<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              42. Pavlovo pismo Rimljanom, 1. poglavje, 9. verz: »<\/span><\/span><\/strong>Bog, ki mu slu\u017eim v svojem duhu, v <\/span><\/span>evangeliju <\/span><\/span><\/span>njegovega Sina, mi je pri\u010da, kako se vas nenehoma spominjam.« <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              43. Pavlovo pismo Rimljanom, 15. poglavje, 29. verz:<\/span><\/span><\/strong> ''<\/span><\/span>In ko bom prišel k vam, vem, da bom prišel v polnosti blagoslova Kristusovega<\/span>evangelija<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              44. Drugo Pavlovo pismo Korin\u010danom, 2. poglavje, 12.verz: <\/span><\/span><\/strong>''<\/span><\/span>Prišel sem v Troádo, da bi oznanjal Kristusov<\/span>evangelij<\/span>. A \u010deprav so mi bila v Gospodu vrata odprta.”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              45. Drugo Pavlovo pismo Korin\u010danom, 10. poglavje, 14.verz:<\/span><\/strong>''Nikakor se namre\u010d ne povzdigujemo \u010dez mero, kot da ne bi prišli do vas. <\/span>Saj smo vendar s <\/span>Kristusovim<\/span><\/span>evangelijem <\/span><\/span>dospeli tudi k vam!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              In zdaj spoštovani bralec, po vseh teh pri\u010danjih, ki potrjujejo obstoj  Kristusovega evangelija, kaj ti misliš?! Ali je Kristus imel evangelij <\/span>ali pa je pridigal evangelij po Mateju, Marku, Luki ali Janezu, ki še niso bili napisani?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ali \u017eeli spoštovani bralec verjeti v Kristusov evangelij in mu slediti ali \u017eeli raje slediti drugim evangelijem neznanega izvora?!  \u010ce ho\u010deš slediti Kristusovemu evangeliju (mir naj bo z njim), potem moraš verjeti v \u010dastni Kur'an, da boš iz njega vedel resnico o Kristusu, o njegovem pozivu , kaj je govoril  ljudem in kakšni so bili njegovi \u010dude\u017ei. Za\u010dneš  lahko z branjem poglavja  Ali-Imran (Amramova dru\u017eina), nato s poglavjem  Marjam (Marija) in nato s poglavjem  Al-Maidah (Miza) in morda bo Vsemogo\u010dni Allah odprl tebi pot Njegove napotitve  in boš preberal celoten Kur'an, knjigo Vsemogo\u010dnega Allaha, ki je razodeta  kasneje po Tori (Postavi)  in Evangeliju.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              XV. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              KDO JE NAPISAL STARO ZAVEZO?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Pet knjig, pripisanih Mojzesu, mir z njim:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Cerkev trdi, da je prvih pet knjig Stare zaveze (Geneza, Eksodus, Levitik, Numeri ali Številke in Devteronomij ali Ponovljeni zakon) napisal glasnik vere Mojzes (naj bo mir z njim).Vendar je ta izjava kot obi\u010dajno la\u017ena. Dokazi, da gre za la\u017ei, so navedene  v teh petih knjigah (v samih verzih). Mi bomo navedli primere tega:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ponovljeni zakon (Devteronomij), 34. poglavje, verzi 5-10:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5- ''<\/span><\/span>In tam<\/span><\/span><\/span>v moábski de\u017eeli je <\/span><\/span>Mojzes<\/span><\/span><\/span>, slu\u017eabnik GOSPODOV, po GOSPODOVEM ukazu <\/span><\/span>umrl<\/span><\/span><\/span>. 6- <\/span><\/span>Pokopal ga je <\/span><\/span><\/span> v dolini v moábski de\u017eeli nasproti Bet Peórju, <\/span><\/span>za njegov grob pa do današnjega dne ni izvedel nih\u010de<\/span><\/span><\/span>. 7- <\/span><\/span>Mojzes pa je imel, ko je umrl, sto dvajset let<\/span><\/span><\/span>; oko mu ni otemnelo in mo\u010d ga ni zapustila. 8- Izraelovi sinovi so Mojzesa trideset dni objokovali na moábskih planjavah; potem so pretekli dnevi jokanja in <\/span><\/span>\u017ealovanja za njim.\/…\/<\/span><\/span><\/span>10- <\/span><\/span>In ni ve\u010d vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu<\/span><\/span><\/span>, ki ga je GOSPOD poznal iz obli\u010dja v obli\u010dje.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kako je mogo\u010de, da je Mojzes (mir z njim) pisec  Ponovljenega zakona (Devteronomija), medtem ko Ponovljeni zakon govori o Mojzesovi smrti in kraju njegovega pokopa in to na na\u010din, ki nakazuje oziroma iz katerega se razume, da je med Mojzesovo smrtjo in \u010dasom pisanja (te knjige) dolgo \u010dasovno obdobje! Izrazi  "Mojzes je tam umrl", "In pokopal ga je", "za njegov grob pa do današnjega dne ni izvedel nih\u010de", "Mojzes je bil star sto dvajset let, ko je umrl" in "<\/span><\/span>in ni ve\u010d vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu", vse to jasno ka\u017ee, da pisatelj govori o nekaterih dogodkih, ki so se zgodili \u017ee dolgo nazaj!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Ponovljeni zakon (Devteronomij), 1. poglavje, verzi 1-5:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- To so besede, <\/span><\/span>ki jih je Mojzes govoril<\/span><\/span><\/span>vsemu Izraelu onstran Jordana v puš\u010davi,\/…\/ 3- In v štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, <\/span><\/span>je Mojzes govoril<\/span><\/span><\/span>Izraelovim sinovom vse, kakor mu je bil GOSPOD zanje zapovedal.\/…\/ 5- je onstran Jordana v moábski de\u017eeli <\/span><\/span>za\u010del Mojzes razlagati<\/span><\/span><\/span>to postavo\/…\/.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Številke (Numeri) 12. poglavje, verzi 1–10:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1- Mirjam in Aron sta govorila <\/span><\/span>proti Mojzesu<\/span><\/span><\/span>zaradi kušíjske \u017eene, <\/span><\/span>ki jo je<\/span><\/span><\/span>vzel, kajti Kušíjko je bil vzel za \u017eeno. 2- Rekla sta: »Ali je GOSPOD govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril tudi z nama?« In GOSPOD je to slišal. 3- <\/span><\/span>Mo\u017e Mojzes pa je bil zelo poni\u017een mo\u017e<\/span><\/span><\/span>, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje. 4- Nenadoma je GOSPOD rekel <\/span><\/span>Mojzesu<\/span><\/span><\/span>, Aronu in Mirjam: »Pojdite vsi trije k shodnemu šotoru!« In <\/span><\/span> ti trije <\/span><\/span>so odšli<\/span><\/span><\/span>. 5- GOSPOD pa je stopil dol v obla\u010dnem stebru in se postavil k vhodu v šotor. Nato je poklical Arona in Mirjam. Ko sta prišla, 6- je rekel: »Poslušajta vendar moje besede! \u010ce je med vami GOSPODOV prerok, se mu dam spoznati v prikazni, v sanjah govorim z njim. 7- Ni pa tako z mojim slu\u017eabnikom Mojzesom; temu sem zaupal vso svojo hišo; 8- odkrito govorim z njim od ust do ust in ne v ugankah in GOSPODOVO podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu slu\u017eabniku Mojzesu?« 9- In GOSPODOVA jeza se je vnela proti njima in je odšel. 10- Ko se je oblak umaknil iznad šotora, glej, je bila Mirjam gobava, bela kakor sneg. Aron se je obrnil k Mirjam in glej, bila je gobava.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot vidimo, pisec govori o Mojzesu v tretji osebi, zato avtor oziroma pisec ne more biti Mojzes! Kako je torej Cerkev teh pet knjig pripisala Mojzesu (mir naj bo z njim), brez kakršnih koli dokazov in kako lahko re\u010de, da so anonimne knjige, katerih avtorji niso znani, bo\u017eanskega izvora oziroma razodetja in Sveta knjiga?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Knjige Stare zaveze:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Enako velja za vse starozavezne knjige, brez izjeme, vse  so anonimne knjige, ne ve se kdo jih je napisal, od kje so prišle, ne ve se datum niti kraj njihovega pisanja! Poskusite danes, dragi bralec, izbrati katerokoli od knjig Stare zaveze in poiš\u010dite ime njenega avtorja! Vedno boste ugotovili, da je anonimen !! Kako lahko torej kristjani brez kakršnihkoli dokazov pripišejo te knjige vsemogo\u010dnemu Bogu in re\u010dejo, da vsebujejo Bo\u017ejo besedo, ki jo je razodel svojim glasnikom vere? Eden najresnejših grehov je, da \u010dlovek pripiše govor (ali besede) vsemogo\u010dnemu Bogu brez dokazov. \u010ce bi ti dragi bralec nekdo pripisal nekaj besed, ki jih nisi povedali ali pa bi ti pripisal  knjigo, ki jo nisi napisal, bi se ti zelo jezil na to osebo in bi rekel zanj, da je la\u017enivec.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              XVI. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              IZGÚBA<\/span><\/a><\/span><\/span><\/span><\/strong><\/u><\/span>  IN IZGINOTJE TORE (STARE ZAVEZE) <\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Tora muslimanov:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Muslimani verjamejo, da je Vsemogo\u010dni Allah razodel knjigo z naslovom Tora glasniku vere Mojzesu (mir naj bo z njim), s katero naj bi izraelske sinove  vodil po Allahovi pravi poti in k predpisom Njegove resni\u010dne vere. Muslimani tudi verjamejo, da bi moral vsak musliman verjeti v Toro, ki je bila razodeta Bo\u017ejemu glasniku vere Mojzesu, mir naj bo z njim.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Poleg tega muslimani verjamejo, da se je Tora po dolo\u010denem \u010dasu izgubila in izginila, potem, ko so jo Izraelci spremenili in popa\u010dili, zato da bi ustrezala njihovim osebnim interesom in muham. Tukaj je to\u010dka nesoglasja med muslimani in kristjani glede Tore, Medtem ko kristjani pozivajo muslimane, naj verujejo v Sveto pismo oziroma Biblijo in Toro, ki jo znotraj Svetega pisma, jim muslimani odgovarjajo: ‘Kako \u017eelite, da mi verjamemo v popa\u010deno in anonimno Toro, medtem ko vi ne verjamete v Mojzesovo (mir naj bo z njim) Toro, v njene nauke in njene zakone oziroma predpise?!’<\/span><\/span>                                                                                  <\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Vsemogo\u010dni Allah pravi v poglavju Al-Isra (No\u010dno potovanje) v 2. verzu: In Mojzesu smo razodeli Knjigo in jo naredili za vodilo sinovom Izraelovim: »Ne jemljite koga drugega za zastopnika namesto mene.«<\/strong><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              In Vsemogo\u010dni Allah pravi v poglavju Al-Bakare (Krava) v 53. verzu: »In ko smo dali Mojzesu Knjigo in tisto, kar lo\u010duje resnico od neresnice, da bi lahko bili usmerjeni na Pravo pot.«<\/strong><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              In Vsemogo\u010dni Allah pravi v poglavju Al-Maidah (Miza) v 44.verzu: »<\/strong><\/span><\/span>Mi smo resni\u010dno razodeli Toro, v kateri sta vodilo in svetloba. Po njej so judom sodili glasniki vere, ki so se predali(Allahu), pobo\u017enjaki in rabini s tistim, kar jim je bilo zaupano glede \u010duvanja Allahove knjige, in bili so ji pri\u010da. Zato se ne bojte ljudi, temve\u010d se bojte Mene in ne prodajajte Mojih dokazovza majhno vrednost. Tisti, ki ne sodijo po tem, kar je objavil Allah, so pravi neverniki.<\/span><\/span><\/strong>«<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              In Vsemogo\u010dni Allah pravi v poglavju Al-Bakare (Krava) v 75. verzu: »Mar hrepenite (o, verniki), da bi vam verovali, \u010deprav je bila med njimi neka skupina? <\/strong><\/span><\/span>Slišijo Allahove besede, jih nato popa\u010dijo, po tem, ko so jih \u017ee dojeli. \u010ceprav to vedo.<\/span><\/span><\/strong>«<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              In Vsemogo\u010dni Allah pravi v poglavju An-Nisa (\u017denske) v 46. verzu: (Nekateri) od tistih, ki so judje, izkrivljajo besede v njihovem pravem pomenu ter govorijo: "Slišali smo in ne ubogamo. <\/strong><\/span><\/span>Poslušaj, naj bo tako, da ne boš poslušal." ter: "Raina", zakrivajo\u010d to s svojimi jeziki in klevetajo vero. \u010ce pa bi rekli: "Slišimo in ubogamo. Poslušaj." ali: "Prisluhni nam." bi bilo to zagotovo bolje in primernejše zanje. Vendar jih je Allah preklel zaradi njihove nevere, zato ne verujejo, razen redki (med njimi). <\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              In Vsemogo\u010dni Allah pravi v poglavju Ali-Imran (Amramova dru\u017eina) v 77. verzu:<\/span><\/span>Resni\u010dno; tisti, ki menjajo Allahovo zavezo in svoje prisege za majhno vrednost, v onstranstvu ne bodo imeli nobenega dele\u017ea dobrega, in na Dan vstajenja Allah ne bo govoril z njimi in jih ne bo pogledal, niti jih o\u010distil; in za njih so bole\u010de muke.<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pomen Tore v krš\u010danstvu in judovstvu:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kristjani imenujejo Toro tudi  kot "Knjiga Gospodovega zakona", "Knjiga zakona" ali "Knjiga zaveze." Kristjani verjamejo, da Tora od Mojzesovega \u010dasa (mir z njim) ni do\u017eivela nobene spremembe ali izkrivljanja in ni bila nikoli izgubljena v nobenem \u010dasovnem obdobju! Tora je za kristjane in Judje zelo pomembna, saj verjamejo, da je knjiga, ki jo je napisal Mojzes (mir naj bo z njim).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Druga Kroniška knjiga, 17. poglavje, verzi 7-9:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7- <\/span><\/span>V tretjem letu svojega kraljevanja je poslal svoje na\u010delnike Ben Hajila, Obadjája, Zeharjája, Netanéla in Mihajája, da bi u\u010dili po Judovih mestih, 8- in z njimi levite Šemajája, Netanjája, Zebadjája, Asaéla, Šemiramóta, Jonatana, Adoníja, Tobija in Tob Adoníja; z njimi pa duhovnika Elišamája in Joráma. 9- U\u010dili so po Judu<\/span>in imeli s seboj knjigo GOSPODOVEGA zakona<\/span>; obhodili so vsa Judova mesta in u\u010dili ljudstvo<\/span>.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Druga Mojzesova knjiga (Eksodus), 24. poglavje, 7. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Potem je vzel <\/span><\/span>knjigo zaveze<\/span><\/span><\/span>in jo prebral ljudstvu. Tedaj so rekli: »<\/span><\/span>Vse, kar je govoril GOSPOD<\/span><\/span><\/span>, bomo izpolnjevali; pokorni bomo.<\/span><\/span>«<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Stara zaveza priznava izgubo in izginotje Tore:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kljub velikemu pomenu Tore, Biblija razkriva bole\u010do resnico, in sicer izgubo in izginotje Tore!!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Druga Kroniška knjiga, 34. poglavje, verzi 14-21:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              14- Ko so jemali denar, ki se je stekal v GOSPODOVO hišo, <\/span><\/span>je duhovnik Hilkija našel knjigo GOSPODOVE postave, ki je bila dana po Mojzesu <\/span><\/span><\/span>(t.j. knjigo, ki so jo sprejeli izraelovi sinovi od Bo\u017ejega glasnika vere Mojzesa)<\/span><\/span>. 15- Hilkijá je spregovoril in rekel pisarju Šafánu: »<\/span><\/span>Knjigo postave sem našel<\/span><\/span><\/span>v GOSPODOVI hiši!« In Hlalilkijá je dal <\/span><\/span>knjigo <\/span><\/span><\/span> Šafánu. 16- Šafán je prinesel <\/span><\/span>knjigo<\/span><\/span><\/span> h kralju; kralju je poro\u010dal še o zadevi in rekel: »Vse, kar je bilo tvojim slu\u017eabnikom naro\u010deno, so storili. 17- Izsuli so denar, ki se je našel v GOSPODOVI hiši, in ga izro\u010dili nadzornikom in delavcem.« 18- Nato je pisar Šafán sporo\u010dil kralju in rekel: »Duhovnik Hilkijá mi je dal <\/span><\/span>knjigo<\/span><\/span><\/span>.« In Šafán je bral iz nje pred kraljem. 19- Ko je kralj slišal <\/span><\/span>besede postave, je pretrgal svoja obla\u010dila<\/span><\/span><\/span>. 20- Potem je kralj ukazal Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Abdónu, pisarju Šafánu in kraljevemu slu\u017eabniku Asajáju: 21- »Pojdite in povprašajte GOSPODA zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judu, <\/span><\/span>o besedah te knjige, ki se je našla<\/span><\/span><\/span>. Velik je namre\u010d <\/span><\/span>GOSPODOV srd<\/span><\/span><\/span>, ki se je izlil na nas, <\/span><\/span>ker se naši o\u010detje niso dr\u017eali GOSPODOVE besede in delali v skladu z vsem, kar je pisano v tej knjigi<\/span><\/span><\/span>.« <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kot lahko vidimo tukaj, Biblija jasno in izrecno priznava, da Tora ali Knjiga Gospodovega zakona ali pet Mojzesovih knjig, je \u017ee dolgo \u010dasa izginila, kar bi lahko bilo ve\u010d sto let! Tu je opisano kraljevo ogromno veselje, ko se je našla Tora in je raztrgati obla\u010dila zaradi strahu pred bo\u017ejo jezo, ker se njegovi o\u010detje niso dr\u017eali  Gospodove besede in niso delali v skladu z vsem, kar je zapisano v Tori!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Druga knjiga kraljev, 22. poglavje, verzi 8-20:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              8- Tedaj je véliki duhovnik Hilkijá rekel pisarju Šafánu: »<\/span><\/span>Knjigo postave sem našel<\/span><\/span><\/span>v GOSPODOVI hiši.« In Hilkijá je dal knjigo Šafánu, da jo je bral. 9- Potem je pisar Šafán prišel h kralju; kralju je poro\u010dal o zadevi in rekel: »Tvoji slu\u017eabniki so izsuli denar, ki se je našel v hiši, in ga izro\u010dili delavcem, ki nadzorujejo v GOSPODOVI hiši.« 10- Nato je pisar Šafán sporo\u010dil kralju in rekel: »Duhovnik Hilkijá mi je dal <\/span><\/span>knjigo<\/span><\/span><\/span>.« In Šafán jo je bral pred kraljem. 11- Ko je kralj slišal <\/span><\/span>besede knjige postave, je pretrgal svoja obla\u010dila<\/span><\/span><\/span>. 12- Potem je kralj ukazal duhovniku Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Ahbórju, pisarju Šafánu in kraljevemu slu\u017eabniku Asajáju in rekel: 13- »Pojdite in povprašajte GOSPODA zame, za ljudstvo in za vsega Juda <\/span><\/span>o besedah te knjige, ki se je našla<\/span><\/span><\/span>! Velik je namre\u010d <\/span><\/span>GOSPODOV srd<\/span><\/span><\/span>, <\/span><\/span>ki se je vnel zoper nas, ker naši o\u010detje niso poslušali besed te knjige<\/span><\/span><\/span>in delali v skladu z vsem, kar je napisano za nas.« 14- Duhovnik Hilkijá, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá so šli k <\/span><\/span>prerokinji Huldi<\/span><\/span><\/span>, \u017eeni Šalúma, Tikvájevega sina in Hasrájevega vnuka, varuha obrednih obla\u010dil, ki je bivala v Jeruzalemu v drugem okraju, in so govorili z njo. 15-Rekla jim je: »Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Recite mo\u017eu, ki vas je poslal k meni: 16- <\/span><\/span>Tako govori GOSPOD: Glej, spravil bom nesre\u010do nad ta kraj in nad njegove prebivalce<\/span><\/span><\/span>– vse besede <\/span><\/span>te knjige<\/span><\/span><\/span>, ki jo je bral Judov kralj. 17- <\/span><\/span>Ker so me zapustili in za\u017eigali kadilo drugim bogovom, da bi me jezili z vsakršnimi deli svojih rok, <\/span><\/span><\/span> se bo vnel moj srd zoper ta kraj in se ne bo polegel. 18- Judovemu kralju, ki vas je poslal povprašat GOSPODA, recite takole: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Glede besed, ki si jih slišal: 19- Ker se je tvoje srce ome\u010dilo in si se poni\u017eal pred GOSPODOM, ko si slišal, kar sem govoril zoper ta kraj in njegove prebivalce, da bodo postali groza in prekletstvo, in si pretrgal svoja obla\u010dila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori GOSPOD. 20- Zato, glej, ko te bom pridru\u017eil tvojim o\u010detom, boš v miru pridru\u017een v svojem grobu. Tvoje o\u010di ne bodo gledale vse nesre\u010de, ki jo bom spravil nad ta kraj.« Potem so kralju sporo\u010dili odgovor.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Pre\u010dastiti Antonious Fekry<\/span><\/span><\/strong>[45]<\/span><\/sup><\/span><\/sup><\/a>v svoji razlagi knjige kraljev pravi:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              »Knjiga zakona se nanaša na pet Mojzesovih knjig. Izvodov te knjige zakona je bilo zelo malo in v \u010dasu nepravi\u010dnih kraljev so bile zanemarjene in nih\u010de ni spraševal o njih. Ve\u010dinoma so, ker ni bilo knjige zakona, preden so jo našli, vsi sledili navodilom oziroma naukom duhovnikov.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Visoki duhovnik Hilkija<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kar se ti\u010de velikega duhovnika Hilkija, je nemogo\u010de, da bi našel Toro po ve\u010d stotinah let izginotja Tore, ki je bila razodeta Mojzesu (mir naj boz njim). Najverjetneje pa je sam napisal to Toro, jo potem skril in nato trdil, da jo je odkril, da se bodo ljudje vrnili k religiji svojih prednikov, potem ko so padli v \u010daš\u010denje drugih bogov.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kar zadeva vsebino tiste Tore, ki jo je napisal Hilkija, je malo resni\u010dnih zgodb, ki jo generacije izro\u010dajo ustno, vendar so pomešane z veliko la\u017emi, neresnicami  in namišljenimi zgodbami.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Zaradi tega vzroka, so mnogi dogodki, ki so se zgodili v \u010dasu Allahovega glasnika Mojzesa, (mir z njim) in so bili opisani v Tori, ki jo je napisal Hilkija, pojavljajo tudi v \u010dastnem Kur'anu, vendar je velika razlika v podrobnostih! Vsemogo\u010dni Allah je razkril resnico v Svoji knjigi, \u010dastnem Kur'anu, da bi razjasnil obseg zavajanja, ki jih vsebuje tako imenovana Stara zaveza, in tako poznamo resnico od neresnice, in sledimo resnico in pravo pot.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kraljevo priznanje zanemarjanja Tore s strani njihovih prednikov:<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Kraljeve besede: "<\/span><\/span>Velik je namre\u010d GOSPODOV srd<\/span><\/span>, ki se je izlil na nas, <\/span><\/span>ker se naši o\u010detje niso dr\u017eali GOSPODOVE besede'', ka\u017eejo, obseg zanemarjanja njihovih prednikov in namernega ne shranjevanja  Gospodove besede ali skrivanje in uni\u010devanje svetih knjig , ki niso ustrezale njihovim interesom in muham!! <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Kje je zdaj Mojzesova Tora?<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Številni nauki izvirne Tore so zdaj v naših rokah in jih lahko beremo. Vsemogo\u010dni Allah je v \u010dastnem Kur’anu razjasnil resnico o Mojzesu (mir z njim), resnico o njegovem sporo\u010dilu, resnico o tem, kaj je ljudem pridigal in jim ukazal in resnico o njegovih \u010dude\u017eih. In zdaj, dragi bralec, lahko za\u010dneš z branjem poglavja Al-Bakara (Krava) in bo morda Vsemogo\u010dni Allah odprl tebi pot Njegove napotitve in boš prebral celotno Allahovo knjigo, \u010dastni Kur’an.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              XVII. POGLAVJE<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              IZGINOTJE IN IZGUBA VELIKEGA ŠTEVILA BIBLIJSKIH KNJIG <\/span><\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Številne knjige Biblije oziroma Svetega pisma so izginile in so se izgubile, o tem dejstvu pri\u010da tudi sama Biblija, vendar Cerkev še vedno pripisuje sveto lastnost  Bibliji in trdi, da vsebuje razodete besede Boga!  \u010ce Biblija ni popolna, ali naj nam Bog ne bi poslal teh manjkajo\u010dih knjig drugi\u010d, da bi lahko imeli v rokah celotno Sveto pismo ali nam poslal še eno drugo celotno knjigo, kateri ni\u010d ne manjka?!<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              1.Knjiga \u017eivljenja: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Pavlovo pismo Filipljanom, 4. poglavje, 3.verz: <\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''<\/span><\/span>Pa tudi tebe, zvesti sodelavec, prosim, da jima pomagaš, saj sta se z menoj bojevali za evangelij,<\/span><\/span>s Klemenom in z drugimi mojimi sodelavci, katerih imena so v knjigi \u017eivljenja<\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              2.Knjiga Gospodovih vojn: <\/span><\/span><\/span><\/strong>\u010cetrta Mojzesova knjiga 21. poglavje, 14.verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              Zato je re\u010deno v <\/span><\/span>knjigi GOSPODOVIH vojn<\/span><\/span><\/span>: »Vahéb v Sufi in Arnónovi pritoki.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              3.Knjiga Jasherja: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Jozue, 10. poglavje, 13. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              ''Ustavilo se je sonce in mesec je nepremi\u010dno stal, dokler se ni ljudstvo maš\u010devalo nad svojim sovra\u017enikom.«  Ali ni takole zapisano v <\/span><\/span>Knjigi Jasherja<\/span><\/span><\/span>(Pravi\u010dnega)?''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Druga Samuelova knjiga, 1. poglavje, verzi 17-19:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              17- David je zlo\u017eil tole \u017ealostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom. 18- Rekel je, da bi u\u010dil Judove sinove: Lok. Glej, zapisano je v <\/span><\/span>Knjigi Jasherja<\/span><\/span><\/span>(Pravi\u010dnega). 19-O Izrael, uni\u010den je bil tvoj okras na višavah! Kako sta padla junaka! <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              4.Kronike preroka Natana, prerokovanja Ahila iz Šila, in videnja vidca Jedoja; <\/span><\/span><\/span><\/strong>Druga kroniška knjiga, 9. poglavje, 29. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''<\/span><\/span>Preostala Salomonova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana v delih preroka Natana<\/span>, v prerokovanju Ahija iz Šila<\/span>in v videnjih vidca Jedoja<\/span>v zvezi z Nebátovim sinom Jerobeámom?'' <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              5. Kronike vidca Samuela, preroka Natana in kronike vidca Gada: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Prva kroniška knjiga, 29. poglavje, 29. in 30. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              29-''Dela kralja Davida, prva in zadnja, glej, so zapisana v <\/span><\/span>spisih vidca Samuela<\/span><\/span><\/span>, v <\/span><\/span>spisih preroka Natana<\/span><\/span><\/span>in v <\/span><\/span>spisih vidca Gada<\/span><\/span><\/span>  30- s poro\u010dili o vsem njegovem kraljevanju, o njegovem junaštvu in o \u010dasih, ki jih je pre\u017eivel sam, ves Izrael in vsa kraljestva de\u017eel.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              6. Kronike preroka Šemajaja in vidca Jedoja: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Druga kroniška knjiga, 12. poglavje, 15. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''<\/span><\/span>Roboámova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana vdelih preroka Šemajaja <\/span> in vidca Jedoja<\/span>, pa tudi rodovnik?''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              7. Komentar (razlaga) preroka Idoja: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Druga kroniška knjiga, 13. poglavje, 22. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''Druga Abíjeva dela, njegove poti in besede so zapisani v <\/span><\/span>komentarju (razlagi) preroka Idoja<\/span><\/span><\/span>.''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              8. Knjiga Salomonova dela: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Prva knjiga kraljev, 11. poglavje, 41. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              “<\/span><\/span>Druga Salomonova dela, vse, kar je storil, in njegova modrost – mar niso zapisani v <\/span><\/span>knjigi Salomonova dela<\/span><\/span><\/span>?”<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              9. Dejanja (Kronike) vidcev: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Druga kroniška knjiga, 33. poglavje, 19. verz:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              ''<\/span><\/span>Njegova molitev in njeno uslišanje, ves njegov greh in njegova nezvestoba, tudi kraji, na katerih je pozidal višine in postavil ašere in izrezane podobe, preden se je poni\u017eal, glej, so zapisani v Dejanjih vidcev<\/span>.<\/span><\/span>''<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

              10.Pavlovo pismo Laodikejcem: <\/span><\/span><\/span><\/strong>Pavlovo pismo Kološanom, 4. poglavje, verzi 15-16:<\/span><\/span><\/strong><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              15- ''Pozdravite brate v Laodikeji ter Nimfo in Cerkev v njeni hiši. 16- In ko boste pismo prebrali, poskrbite, da ga bodo prebrali tudi v laodikejski Cerkvi, pismo, poslano v <\/span><\/span>Laodikejo<\/span><\/span><\/span>, pa preberite tudi vi.'' <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Pomembno je omeniti, da mnogi duhovniki priznavajo izgubo teh knjig, vendar trdijo, da so jih izbrisali iz Svetega pisma, ker so nezakonite in napa\u010dne, apokrifne knjige! \u010ce je njihova  izjava resni\u010dna, zakaj so bila imena teh knjig navedena v drugih pravnih, zakonitih  knjigah in omenjena kot veljavne knjige?!  Na primer, v Pavlovem poslanstvu Kološanom jim je naro\u010dil, naj preberejo tudi pismo, ki ga je poslal laodikejski Cerkvi, in da dajo ljudstvu Laodikeje sporo\u010dilo, ki ga je poslal Kološanom, da ga preberejo tudi. Ali je smiselno re\u010di, da jim je naro\u010dil, naj preberejo apokrifno, napa\u010dno sporo\u010dilo?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              Knjiga je kon\u010dana, pohvala za Allaha  in Njegovo darovanje.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n


              \r\n\"..\/..\/..\/..\/..\/..\/..\/Documents\/MY%20SITES%20&%20PROJECTS\/PROJECTS%20&%20SITES\/ISLAML\"<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               \r\n
              \r\n
              \r\n

              [1]<\/span><\/span><\/a>Cerkvena zgodovina, 8. poglavje, Irenejeve izjave o bo\u017eanskih spisih (knjigah), Evzebij Cezarejski.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [2]<\/span><\/span><\/a>Sveti Polikarp škof iz Smyrna 70-166.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [3]<\/span><\/span><\/a>Tertulijan 155-249.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [4]<\/span><\/span><\/a>Cerkvena zgodovina Evzebija, poglavje xxxix, spisi Papija. Aeterna Press.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [5]<\/span><\/span><\/a>Milenarizem, Tiso\u010dletno kraljestvo (verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tiso\u010dletno kraljestvo na zemlji)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [6]<\/span><\/span><\/a>Sveti Justin <\/span><\/span>Martyr (Latin<\/a><\/u><\/span>sko:<\/span><\/span>Iustinus Martyr<\/span><\/span><\/em>) 100-165.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [7]<\/span><\/span><\/a>Metod iz Olimpa<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [8]<\/span><\/span><\/a>https:\/\/www.catholicculture.org\/commentary\/articles.cfm?id=640<\/a><\/span><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [9]<\/span><\/span><\/a>Origen iz Aleksandrije (c. 184 – c. 253).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [10]<\/span><\/span><\/a>Sveti Dionizij iz Aleksandrije <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [11]<\/span><\/span><\/a>Bazilij iz Cezareja (c. 330 - c. 379).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [12]<\/span><\/span><\/a>Gregor iz Nise (c. 335 – c. 395).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [13]<\/span><\/span><\/a>Sveti Avguštin iz Hipona <\/span><\/span>(c. 354 – c. 430<\/span><\/span>.)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [14]<\/span><\/span><\/a>Pripoved o apostolu Janezu, poglavje XXIII.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [15]<\/span><\/span><\/a>Klemen iz Aleksandrije (c. 150 – c. 215).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [16]<\/span><\/span><\/a>https:\/\/st-takla.org\/Full-Free-Coptic-Books\/FreeCopticBooks-002-Holy-Arabic-Bible-Dictionary\/07_KH\/NT-manuscripts.html<\/a><\/span><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [17]<\/span><\/span><\/a>Komplutenzijski Poliglot Biblije (Complutensian Polyglot Bible)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [18]<\/span><\/span><\/a>Aleksandrijski besedilni tip ( Alexandrian text-type)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [19]<\/span><\/span><\/a>Bizantijski besedilni tip (Byzantine text-type)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [20]<\/span><\/span><\/a>Bart D. Ehrman (1955) je znanstvenik o Novi zavezi in strokovnjak za paleokrš\u010danstvo. Trenutno je predstojnik oddelka za religiozne študije na Univerzi Severna Karolina na Chapel Hillu.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [21]<\/span><\/span><\/a>Bart Ehrman proti Craig Evansu,<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=rhM5lbVBgkk<\/a><\/span><\/span><\/u><\/span>. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [22]<\/span><\/span><\/a>http:\/\/www.library.manchester.ac.uk\/search-resources\/special-collections\/guide-to-special-collections\/st-john-fragment\/what-is-the-significance\/<\/a><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [23]<\/span><\/span><\/a>Powell, Mark A. Predstavitev Nove zaveze: zgodovinska, literarna in teološka raziskava. Baker Academic, 2009.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [24]<\/span><\/span><\/a>Ellingworth, Paul (1993). Novi mednarodni komentar grške Nove zaveze: Poslanica Hebrejcem. Grand Rapids, MI: Wm. B. Eardmans Zalo\u017eništvo Co. str. 3.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

                     [25]<\/span>Uvod Nove zaveze uradne grške cerkve znotraj grškega evangelija, ki jo je objavilo Grško<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

                     evangeli\u010dansko društvo, stran 1479, na naslednji povezavi:<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              <\/a><\/a>     https:\/\/www.scribd.com\/doc\/143640673\/Η-ΑΓΙΑ-ΓΡΑΦΗ-ΣΤΗ-ΔΗΜΟΤΙΚΗ-ΝΕΟΕΛΛΗΝΙΚΗ-  \u0388κδοση-Ελληνικ\u03aeς-Βιβλικ\u03aeς-Εταιρ\u03afας<\/a><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [26]<\/span><\/span><\/a>Karen Armstrong: Zgodovina Biblije str.45.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [27]<\/span><\/span><\/a>Karen Armstrong: Zgodovina Biblije str.45.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [28]<\/span><\/span><\/a>Jezuitski prevod Svetega pisma, Uvod v Novo zavezo, str. 7, Dar Al-Maštik Bejrut, Libanon.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

              http:\/\/www.coptology.com\/Bible\/downloads\/Jesuit_Arabic_Bible.pdf<\/a><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [29]<\/span><\/span><\/a>Knjiga “Svetopisemske kritike: šole kritike, dvoma in odgovor na njih (Nova zaveza, I. del)” 3. Poglavje: Zapisovanje spisov Nove zaveze in njihova kanoni\u010dnost. Prof. Hilmi Al-Kumus Jakub  (u\u010ditelj na klerikalnih fakultetah in svetopisemskih inštitutih v Arabski republiki Egipt).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [30]<\/span><\/span><\/a>https:\/\/www.britannica.com\/topic\/biblical-literature\/New-Testament-canon-texts-and-versions<\/a><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [31]<\/span><\/span><\/a>Knjiga “Svetopisemske kritike: šole kritike, dvoma in odgovor na njih (Nova zaveza, I. del)” 3. poglavje: Zapisovanje spisov Nove zaveze in njihova kanoni\u010dnost. Prof. Hilmi Al-Kumus Jakub  (u\u010ditelj na klerikalnih fakultetah in svetopisemskih inštitutih v Arabski republiki Egipt).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [32]<\/span><\/span><\/a>Markionov evangelij, Biblija Markiona, Gospodov evangelij.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [33]<\/span><\/span><\/a>Filon iz Aleksandrije 15. pr.n.št. -  45. n.št.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [34]<\/span><\/span><\/a>Dobili so to ime, ker so sestanke odvijali med stebri dvorane v Ateni.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [35]<\/span><\/span><\/a>“On the Embassy to Gaius”, by Philo of Alexandria, Taylor Anderson.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [36]<\/span><\/span><\/span><\/a>https:\/\/www.huffingtonpost.com\/john-shelby-spong\/gospel-of-john-what-everyone-knows-about-the-fourth-gospel_b_3422026.html<\/a><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [37]<\/span><\/span><\/a>https:\/\/www.huffingtonpost.com\/john-shelby-spong\/gospel-of-john-what-everyone-knows-about-the-fourth-gospel_b_3422026.html<\/a><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [38]<\/span><\/span><\/a>http:\/\/www.bc.edu\/schools\/stm\/crossroads\/resources\/birthofjesus\/intro\/the_dating_of_thegospels.html<\/a><\/span><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [39]<\/span><\/span><\/a>Jonathan Kirsch: “Harlot s strani ceste: Prepovedane zgodbe o Bibliji”, 1.poglavje.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [40]<\/span><\/span><\/a>http:\/\/www.bc.edu\/schools\/stm\/crossroads\/resources\/birthofjesus\/intro\/the_dating_of_thegospels.html<\/a><\/span><\/span><\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [41]<\/span><\/span><\/a>V nekaterih prevodih Biblije je pravilen prevod te hebrejske besede ''almah'', in so jo prevedli koz ''mladenka''. (op.prev.)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [42]<\/span><\/span><\/a>Complutensian Polyglot Bible<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [43]<\/span><\/span><\/a>Pericope Adulterae.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [44]<\/span><\/a>Kefa: pre\u010drkovanje aram. imenaali vzdevka; po pripovedi sinoptikov je Jezus dejansko dal to ime Petru <\/strong>šele dosti pozneje: morda je zato v Jn glag. v prihodnjiku. – Peter<\/strong>(gr. Pétros›Skala‹) gl. op. k Mt 16,18. (op.prev.)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n\r\n

              \r\n

              [45]<\/span><\/a>Pre\u010dastiti Antonious Fekry: Starozavezna razlaga Svetega pisma, poglavje razlaga druge knjige kraljev <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\r\n\r\n

               <\/p>\r\n<\/div>\r\n<\/div>","word":"\/uploads\/books\/word\/2019\/9\/who-wrote-the-bible-sln.docx","pdf":"\/uploads\/books\/pdf\/2019\/9\/who-wrote-the-bible-sln.pdf","keywords":"KDO JE NAPISAL BIBLIJO?","read_counter":23269,"status":1,"is_volume":0,"created_at":"2019-09-30T10:35:56.000000Z","updated_at":"2026-07-27T13:54:29.000000Z","language_id":86,"publisher_id":8,"category_id":7,"volume_id":null,"parent_id":null,"promote":1,"volume_count":null,"volume_title":null,"order":1,"audios":[],"fatawas":[],"videos":[],"articles":[],"publisher":{"id":8,"name":"www.islamland.com","slug":"www_islamland_com","image":"\/uploads\/authors\/facebook-profile.jpg","role":"Publisher","about":"","promote":0,"status":1,"created_at":"2013-12-03T09:00:00.000000Z","updated_at":"2013-12-03T09:00:00.000000Z","language_id":1,"parent_id":null,"image_asset":"http:\/\/islamland.com\/uploads\/authors\/facebook-profile.jpg","get_name":"www.islamland.com"},"translators":[],"revisers":[],"authors":[],"image_asset":"http:\/\/islamland.com\/uploads\/books\/images\/2019\/9\/who-wrote-the-bible-1.jpeg","pdf_asset":"http:\/\/islamland.com\/uploads\/books\/pdf\/2019\/9\/who-wrote-the-bible-sln.pdf","word_asset":"http:\/\/islamland.com\/uploads\/books\/word\/2019\/9\/who-wrote-the-bible-sln.docx","author_id":"","author_name":"","book_title":"KDO JE NAPISAL BIBLIJO?","category_slug":"Comparative-Religions","category_name":"Comparative Religions"},"translations":[],"volumes":null,"book_audios":[],"book_fatawas":[],"book_videos":[],"book_articles":[],"url":"http:\/\/islamland.com\/com\/api\/books\/kdo-je-napisal-biblijo","publisher":{"id":8,"name":"www.islamland.com","slug":"www_islamland_com","image":"\/uploads\/authors\/facebook-profile.jpg","role":"Publisher","about":"","promote":0,"status":1,"created_at":"2013-12-03T09:00:00.000000Z","updated_at":"2013-12-03T09:00:00.000000Z","language_id":1,"parent_id":null,"i18ns":[],"image_asset":"http:\/\/islamland.com\/uploads\/authors\/facebook-profile.jpg","get_name":"www.islamland.com"},"translators":[],"revisers":[],"authors":[]}